Dan 202 v Hali Tivoli

Dan 202, Andrej Šifrer

Ljubljana / Hala Tivoli
29. 10. 2012

Eden izmed boljših, če ne najboljši slovenski radio, Val 202, je v ponedeljek praznoval 40 let oddajanja ter v ta namen v Hali Tivoli pripravil svoje glasbeno praznovanje z Zulu Winter, Elevators in njihovimi »gosti« ter angleškimi pop mladci Keane. Reklame in Keanov je bilo v zadnjih dneh na Valu polno, tudi na vseh socialnih omrežjih je bila reklama za Dan 202 že malo moteča. Drugi program nacionalnega radia nas počasi s svojimi glasbenimi dogodki navaja in spominja, da nastaja na sončni strani Alp veliko dobre glasbe. Spomnimo se simfonične variante Dan D, številnim bandom dajejo priložnosti v Izštekanih in jih tudi drugače medijsko podpirajo.

Tokrat so na praznovanje povabili še britanske zvezdnike mlajše generacije Keane, ki imajo sodeč po odzivu v Hali Tivoli tudi med slovensko mladino precej privržencev in poslušalcev. Kot njihova predskupina so nastopili prodirajoči indie rcokerji Zulu Winter, ki so kljub maloštevilnemu občinstvu ob začetku dogodka nedvomno prepričali, da imajo potencial ter da bomo o njih še slišali. Poleg zasanjanih Keanov je bilo čutiti veliko pričakovanje in radovednost, kaj so pripravili domači Elevators, ki so v dobro uro trajajočem »komadu« povzeli delček slovenske glasbene zgodovine in ko so se v popvrečju 72ih sekundah na odru zvrstile številne domače glasbene legende od Ota Pestnerja, Nece Falk, Tomija iz Siddharte, Mi2, Klemna Klemna, … Čeprav je (skoraj) vsak obiskovalec v Elevators mixu koga pogrešal (recimo Šank rock, Gu Gu, …), bi kakšno pesem dodal ali spremenil, odvzel (nekaterim se je zdelo, da je nastopilo preveč raperjev), je kljub temu vsa dvorana na ves glas prepevala od Otovih 30 let, Mežkove Julije do Toplic skupine Mi2. Eden izmed vrhuncev veečera je bila, zaradi časov, v katerih smo, zagotovo skladba Delam v izvedbi Janija Kovačiča in spremljevalnega zborčka z Otom Pestnerjem, presenečenje je bila Nina Vodopivec, prva pevka Tabujev, ki je s tistim prepoznavnim hripavim glasom in energijo odpela nekaj tonov skladbe Divje. Na odru so manjkali Magnifico, Predin in AliEn (Dalaj Egol), katerih izseke komadov je all star band (Elevators) kljub temu zaigral. Dejansko je v ponedeljek bilo lepo biti del te slovenske glasbene srenje in ugotavljati, da imamo in da soizvajalci skozi leta naredili veliko dobre glasbe. A obenem se je porajalo vprašanje, zakaj smo potem obdani s toliko zanič skladbami, s katerimi nas dnevno obmetavajo nekateri mediji. Ob tem pa leti mala graja na nacionali radio, da dogodka ni predvajal v živo. V letu 2012 je  nekaj povsem običajnega in nobena raketna znanost, da bi lahko vsaj temu dolgemu venčku prisluhnili tudi drugi plačniki RTV prispevka. Obenem pa je bilo zelo težko in naporno spremljati ekran, kjer se je prikazovala slika z nekajsekundno zamudo. Tudi to se nacionalki ne bi smelo zgoditi. Najbrž ne bi bilo nič narobe, če bi Elevators naredili dva sklopa remixsov po eno urco in poslušalci Keanov najbrž sploh ne bi pogrešali. A po dobri uri je zborček slovenskih glasbenikov svoj nastop zaključil s skladbo Dan D Čas in bil je čas, da se gre po pijačo, na cigaret ter stranišče. A le, če se ti je do tja iz parterja uspeli prebiti. V Hali Tivoli še zmeraj niso uspeli urediti prehoda na parter, ki gre skozi ozko grlo, kjer si pijačo na poti od šanka do parterja vsaj dvakrat polil, se skoraj spotaknil po ozki neosvetljeni potki za tribunami in se pred tem še prebijal preko polnega bara do toalet.

Britanska četverica Keane, ki so bili glavne Dneva 202 me žal niso prepričali, čeprav so svoj nastop odigrali na povsem profesionalni ravni in brez kakih večjih napak. A vse skupaj je kljub pretirani glasnosti (po dolgem času so me bolela po koncertu ušesa) izpadlo medlo, mlačno, premalo izrazito … Britanske zasedbe (s tem ciljam na letos slišane Franz Ferdinand in Kaiser Chiefs) so me prepričale, da v živo ponudijo nekaj več kot na plošči, da je vse skupaj nekoliko bolj razgibano in ostro. A zasedbi Keane raje prisluhnem na radiu ali doma preko računalniških zvočnikov. Enostavno ni bilo tiste koncertne kaplje čez rob. Kljub Tomovemu trudu in vzpostavljanju kontakta s publiko, odigranih hitih Somewhere only we know, Silenced by the night, Everybody´s changing se bom tega koncerta bolj spominjala po slovenskem Elevators miksu. Je pa bilo zanimivo opazovati predvsem mlajšo publiko, ki je znala domala vsa besedila na pamet in je glasno prepevala z njimi ter tudi njim. Kljub ne najboljšemu ambientu, Hala Tivoli pač ni najbolj primeren koncertni prostor, je Keanom dala vzpodbudno popotnico iz Ljubljane.

Tekst: Katarina Trstenjak
Foto: Branka Resnik 

 

Slovenski venček:

– V aorto (Elevators)

– Ta noč je moja – Janez Bončina Benč

– Silvija (instrumental)

– Ljubezen v avtu (instrumental, Robi Pikl)

– Samo ljubezen (Sestre)

– Na krilih ljubezni (Tinkara Kovač in Elevators)

– 42/Divje (Tina in Nina, Tabu)

– Ciao, Ciao (katarina Mala)

– Planet za zadet (Neisha)

– Kje si lubi (Manouche)

– Ne zameri mi (Lara Love, LeeLooJamais)

– Julija (Aleksander Mežek)

– To se govori (med ljudmi) (Andrej Šifrer)

– Daleč je za naju pomlad (Adi Smolar)

– Vsi ljudje hitijo (Neca Falk)

– Danes bo srečen dan (Alenka Godec)

– September (Mina Špiler, Melodrom)

– Poletna noč (instrumental)

– Trideset let (Oto Pestner)

– Srečen (Billy, Bombe)

– Še je čas (Vlado Kreslin)

– Praslovan (instrumental)

– Delam (Jani Kovačič, Oto Pestner in akapela zbor)

– Bicikl (Dejan Došlo in Damir Jazbec, Leteči potepuhi)

– Murat (beatbox)

– Niki Niko (Nikolovski)

– Svet je lep (Zlatko)

– Od ljudi za ljudi (Murat & Jose)

– Still love her (Klemen Klemen)

– Sirni in mesni (instrumental)

– Bombnar (Kosta)

– Vse, kar imam (Trkaj)

– Pojdi z menoj v toplice (Jernej in Tone, Mi2)

– Črn tulipan (Grega Skočir, BFM)

– Totalna revolucija (Peter Lovšin)

– Novo vrijeme (instrumental)

– Moja Mama (Anja Rupel)

– Na soncu (Tomi M., Siddharta)

– Lep dan za smrt (Borut Marolt, Niet)

– Čas (Tokac, Dan D)

 

Povezani članki: