Zvočni čarodej v kockastem gnezdu – Amon Tobin

Amon Tobin

ZDA / Chicago / Congress Theater
8. 9. 2012

Amon Tobin je v Riu de Janeiru rojen DJ, producent in ustvarjalec elektronske glasbe, ki se je kot otrok z družino preselil v Maroko, na Nizozemsko in Portugalsko, kasneje pa svojo mladost preživel v angleškem Brightonu ter kanadskem Montrealu. Amon v elektronskih glasbenih vodah slovi po ekstremni manipulaciji zvokov, saj vzorčni zvoki, ki zajemajo tako brenčanje insektov, rohnenje motorjev in rjovenje tigrov, na koncu dobijo popolnoma drugačno, do nerazpoznavnosti predelano podobo, skupek njih pa tvori spekter samosvoje elektronske glasbe. V svoji karieri je sodeloval že z mnogimi priznanimi svetovnimi glasbeniki, v družbi katerih je njihove osnovne glasbene žanre začinil s svojim nepredvidljivim break beatom ter albume popeljal tudi na plesišča.

V petnajstih letih je izdal osem samostojnih albumov, med katerimi sta bila Bricolage (1997) in Permutation (1998) označena kot dvojica najbolj inovativnih albumov preteklega časa in torej še danes veljata za klasiki. Odličnemu pedigreju navkljub pa Amon svoj lani izdani album ISAM predstavlja popolnoma izven svojega preteklega dometa, saj s spremljevalno vizualno komponento letvico dviguje zelo visoko in s tem premika meje že videnega. Slikovni del svoje mesto najde na beli kockasti strukturi, sredi katere v astronavtski opravi Amon vrtinči svoje gumbovje. Večji del nastopa je glasba neplesna, saj gre bolj kot za dinamične zvoke ali med seboj linearno povezane pesmi za nekakšno zvočno gmoto, ki se v svoji osnovi sicer naslanja na breakbeat in ima potencial razviti se do plesne ekstaze, vendar se namesto cenenega stopnjevanja ritma raje umiri, nekajkrat prekopicne in že naslednji trenutek zaide v novo zvočno strukturo, iz katere se izpelje tudi nova tematika za vizualno projiciranje. Pogojno rečeno je vizualni del zgodba zase, saj bi ga bilo zaradi svoje razgibanosti in do popolnosti dognane dodelave povsem sprejemljivo spremljati tudi brez glasbene spremljave, ki bi si jo že s kančkom domišljije lahko skomponiral v svojih mislih, vsekakor pa bi morala biti precej raztreščene narave.

Amonova predstava, tekom katere se je občinstvu dvakrat priklonil tudi izven svojega kockastega gnezda, je tako minila daleč od stereotipnega rajanja prepotene množice, ki bi s piščalko v ustih huronsko pospremila vsak premik laserja, temveč gre za kompleksno igro zvoka in slike, v kateri zvočni čarodej postavlja nove kriterije glasbenega spektakla.

Jurij Bizjak

 

 

 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: