Letošnji INmusic Festival generacijsko pester

Foto: Valentino Radman

Zagreb/ Otok Jarun
28.- 30. 6. 2012

Odkar se plošče domala ne prodajajo več in se večino glasbe zastonjsko širi preko svetovnega spleta, so bandi prisiljeni veliko več igrati v živo. S tem pa se je zgodil tudi pravi razcvet raznovrstnih festivalov, ki smo mu priča zadnjih nekaj let. Prav težko se je poleti odločiti, katero prizorišče in »line up« si zasluži odprtje naše denarnice, če pa želimo obiskati vse, kar nas zanima, pa bi za mnoge banke najbrž lahko ponujale možnost koncertnega posojila oz. festivalskega kredita, saj se lahko obisk festivala po finančni plati hitro primerja s krajšimi ali celo daljšimi počitnicami.

Cenovno ugoden in nam blizu je zagrebški Inmusic festival, katerega sedmi izvedbi smo bili priča konec minulega vikenda. Letos so vabili s Franz Ferdinand, Mando Diao, Gorillaz sound system, Cranberries in Plan B. Slednja dva koncerta sta odpadla. Nekoliko prej odpovedane Irce so nadomestili britanski New Order, Plan B pa so odpovedali tik pred zdajci in so nadomestno vskočili domači Let3.

Na otočku hrvaške mladine na Jarunu se je v treh dnevih zvrstilo 50 nastopajočih, katerim so v glavnini prisluhnili predvsem Hrvati, Slovenci in Britanci. Precej pohvalno za Hrvate je, da je bilo moč na festivalu srečati veliko starejših obiskovalcev (starih okrog 50 let), ki so se prišli glasbeno ohlajati na festival. Takšno publiko sem do sedaj le redko zasledila na tovrstnih dogodkih, ki jih večina tako povezuje z mladimi in prekomernim pitjem alkohola.  Če sem mislila, da jih je večina prišla na New Order, saj je to bolj njihova glasba kot glasba današnjih generacij, je bilo zavidljivo število »očetov in mam« tudi v soboto na Franz Ferdinandih, nekaj pa jih je postopalo tudi pred World odrom.

Skupno bi se nas naj nabralo okrog 50 000, ki smo v vročini vandrali med prizorišči, se kopali v Jarunu, ležali na posteljah pod drevesi, tisti bolj pogumni pa so odšli tudi v mestno zagrebško vročico. Dan 0 oz. četrtek sem žal zamudila, a slišati je bilo, da Gorilazz sound system in ostali niso ponudili nič kaj posebnega.  Čeprav sta na Inmusicu naenkrat »aktivna« le dva odra, se tudi tukaj hitro znajdeš v dilemi, pred katero ograjo bi se usedel oz. stal. Prisluhniti preverjenemu na glavnem odru ali nekoliko manj znani, a ušesom prijetni ponudbi z manjšega svetovnega odra. Potem skušaš nekako zmešati sol in poper in dobiš festivalsko začimbo. A glavni prostor je potrebno nameniti glavnim zvezdam, katere so bile v petek Gogol Bordello in New order.  Gogol Bordello so letos nastopili tudi na slovenskem Rock Otočcu, kjer pa jim je bojda prisluhnilo malo ušes. V Zagrebu pa so priredili pričakovano zabavo, ko smo bili »prisiljeni« neumorno skakati ob njihovih (z)mešanih ritmih iz domala vsega sveta, čeprav se nekako opredeljujejo kot gypsy punk. Že ob tako vročem vremenu so »Američani« še za nekaj stopinj dvignili temperaturo pred nastopom New Order, ki so nastali iz preostalih članov zasedbe Joy Division. Čeprav smo dočakali tudi pričakovane uspešnice tega kultnega banda in tudi New Order, se nekako nismo mogli znebiti občutka, da je žal njihov čas že minil in da gre za enega izmed bandov, ki bi se resnično moral upokojiti. Skakanje, petje in spodbujanje Bernarda Sumnerja pač ni več skladno z glasbo, ki so jo ustvarjali v osemdesetih. Dodatno jih je pokvarila še slaba zvočna slika, ko je bil vokal vse prej kot izrazit in dobro slišan. Žal smo hitro pozabili razgretost in navdušenje ob predhodnih Gogol Bordello, a verjamem, da je bilo za nekatere navdušence britanske zasedbe videti New Order v živo čista ekstaza in vrnitev v tiste čase, a včasih je pač potrebno zaključiti zgodbo. Ob petkovem večeru naj omenim še premalo obiskan koncert zasedbe Dry the River, ki so bili res odlični.

Sobotni dan je bil namenjen Franz Ferdinand, ki so bili na tonski vaji precej sproščeni in razigrani, predvsem ob igranju novih komadov, ki so jih, vsaj tako je izgledalo, šele dobro vadili na odru. Verjetno je bila razlog tudi vročina, da se pred pol deseto zvečer prizorišče pod odrom ni kaj prida napolnilo in so se vsi še nekako pripravljali za glavne nastopajoče večera. So pa zato predvsem mladenke veliko bolj nestrpno čakale na švedske Mando Diao, ki so na oder prišli v elegantnih oblekah. Njihov nastop pa je izpadel precej nepristno, zaigrano, javkajoče in nastopaško. Razne floskule, kako imajo radi Zagreb in o Hrvatih na Švedskem, so žal izpadle precej nerodno, kot tudi prisiljeno spodbujanje publike in evforično kriljenje z rokami Gustafa. Po svoji mehkobi in žal tudi sluzavosti pa so nekoliko bolj spominjali na novodobno Abbo kot pa na alternativno rock, indie zasedbo s severa Evrope. Svojega slovesa pa niso pokvarili Franz Ferdinand, ki so priredili pravi rock koncert, ustvarili dobro, sproščeno vzdušje in delovali pristno. Alex pa se je pri svojih štiridesetih letih očitno odločil, da se prelevi v pravega hipsterja s kahlica pričesko in brčicami. Enako suvereno so izvenele stare uspešnice (Walk away, Take me out, Ulysess) kot nove skladbe. Le bisa ni bilo … Je pa ta sledil na raznih afterpartiyih, ki jih je ponujal Inmusic. Od balkanskih ritmov, silent partija (različne postaje, ker so Dj-ji vrteli svojo glasbo) do Axe šotora. Ena izmed večjih atrakcij pa so zagotovo bili the Duke box, zasedba, ki igra po principu Jukeboxa v majhni predelani prikolici.

Čeprav Inmusic letos ni gostil toliko zvenečih imen in bi lahko nabor nastopajočih bil še boljši, je bilo vzdušje na festivalu sproščeno. A vseeno se poraja vprašanje, ali je to dovolj za izvedbo prihodnje leto, saj letos Terraneo vabi z zelo dobrimi nastopajočimi in morjem.

Tekst: Katarina Trstenjak
Foto: PR

Povezani članki: