Soulfly na letnem vrtu Gala hale

Soulfly

Ljubljana / Gala hala – letni vrt
7. 6. 2012

Za mnoge je bil Sepultura Max Cavalera in tako je za mnoge sinonim za Soulfly ta brazilski kitarist, frontman in avtor, ki je s svojimi dolgimi dreadlocksi in velikostjo precej markantna pojava na odru. Max Cavalera, pa naj bo v kateremkoli bandu (Sepultura, Soulfly, Cavalera Conspiracy) slovenski publiki ni neznanka. Je eden izmed velikih v metalski glasbi in vedno privabi dovolj navdušencev na prvinski, velikokrat brutalen koncert. Tokrat so se fantje zasedbe Soulfly ustavili v Gali hali, na letnem odru v sklopu evropske turneje, na kateri se sicer promovira zadnji izdelek Enslaved, kjer je že, kot ime pove samo, glavna tematika suženjstvo.

Soulfly so z novo ploščo doživeli nekaj sprememb, na bobnih lahko tako namesto Nuneza poslušamo Davida Kinkado, na basu je Tony Campos, na kitari ostaja Maxu zvest Marc Rizzo. Ker so tokrat tresli na vrtu Gale hale, zamujanj in sprememb v časovnici skoraj ni bilo, koncert je trajal nekaj minut preko enajste in Soulfly so tako pogansko žagali in se izživaljal dobrih sedemdeset minut. Kot predskupina je publiko ogrevala domača zasedba Dead Dildo Drome.

V današnjem “poštirkanem” svetu,  kjer se vsem mudi, vsi smo velikokrat preveč prijazni, robotski in je “sramotno” biti prvinski, saj je to lahko smatrano kot precej nazadnjaško, je bil koncert Soulfly pravi balzam za dušo. Na eni strani brazilska, na drugi ameriška zastava in hruuupppp, brutalna moč in žaganje na vse pretege. Surova energija in moč, tisto živalsko, kar je skrito v vsakem izmed nas, nekje zadaj … to je bilo moč spustiti na četrtkovem koncertu v Gali hali.

Sicer z eno pomanjkljivostjo …Vedno, ko se odpravim na metalske koncerte, imam cmok v grlu, da zvok ne bo “štimal” in da bo vse skupaj slišati precej zamolklo, daleč od remastering verzije na plošči, en sam zvočni zdriz oz. hrup. Tudi ob prihodu na vrt Gale hale sem bila malo razočarana, saj je bil zvok precej zamolkel, tista energija, živalskost, prvinskost nikakor ni mogla podreti skozi, a s približevanjem odru je tudi energija vse bolj pronicala v moja ušesa in telo, ki se je ustalilo tik pred circle pitom (mosh pitom). Potem pa je šlo na polno … surova moč iz Maxove kitare, tudi tiste z brazilsko zastavo, bobnov, baske in Rizzove kitare. Bili smo kot bojno pleme, ki je tik pred veliko bitko in Max Cavalera je naš vrhovni poglavar. “ Hey, hey, hey,” je vzklikal in raja je (vsaj spredaj) z dvignjenimi rokami vzklikala nazaj. Gremo v boj, v pit …” Back to the primitive” (nazaj v primitivnost) je s Cavalero šla Metelkova … Max se je na odru pojavil tudi z berimbauom (tradicionalnim brazlilskim instrumentom), eden izmed vrhuncev večera je bil, ko so fantje odložili kitare in vsi s polno močjo udarjali po bobnih … nazaj k ritmu, tolkalom … Med obiskovalci je bilo veliko takih z dresi oz. majicami Sepulture, in Soulfly jih niso razočarali, saj so na spored uvrstili tudi njihove skladbe, med publiko pa je najbolj zavreščalo, ko so zaigrali Roots Bloody Roots. Džungelsko bojevniško vzdušje je bilo žal le kratkotrajno, saj se je koncert moral končati ob enajstih zvečer, ko so se zadnje vrste šele prebudile. Ob koncu sta se zasedbi na odru pridružila še Maxova sinova.

Koncert je nedvomno uspel, a če povzamem svoje videnje oz. obisk koncerta Sepulture (sicer že v novi zasedbi, brez Maxa Cavalere), Cavalera Conspiracy pred leti na mariborskem Štuku in sedanji obisk koncerta Soulfly, moram priznati, da je bil nastop Cavalere Conspiracy v Mariboru daleč pred obema drugima. Zaradi tsunamija energije, surovosti in predvsem odličnega zvoka. Sicer pa se tudi Max stara in pri 43ih letih se je poglavar očitno naučil nekoliko bolj modro in manj zaletavo dirigirati na vsakem koncertu. Vendarle mu mora ostati še kaj glasu za ostale nastope v sklopu turneje in tudi energije za ustvarjanje nove glasbe.  Se vidimo prihodnjič!

Tekst: Katarina Trstenjak
Foto: Branka Resnik

Povezani članki: