Noč, ko oživi spomin na Raya Charlesa – Uroš Perić v Križankah

Noč, ko oživi spomin na Raya Charlesa

Ljubljana / Križanke
31. 5. 2012 

Srce prenese mnogo več, kot bom lahko kdajkoli okušala ali celo izkusila. Srce je kot gusarski ljubimec in tisti srčni nemir je kot pikantno iskanje. Ves hrup, ki ne počiva tudi ob normalnih dozah, pa če se še toliko trudim. Vse baterije, ki se polnijo medtem, ko pijem čas in čakam navdih, ko bo stal nasproti … V Križankah je sinoči nastopil Uroš Perić, glasbenik z ameriško dušo. Ko ga spremljam na njegovi poti, imam občutek, da je bolj cenjen v tujini kot doma. Nenadomestljivi interpret pokojnega Raya Charlesa je tokrat napolnil Križanke do zadnjega kotička, na odru sta se mu pridružila Big band Krško in Alenka Godec ter v drugem delu koncerta ženski vokalni trio The Pearlettes.

Pogled na publiko ni bil presenetljiv, pričakovala sem nekoliko starejšo publiko, takšno, ki okuša glasbo s celotnimi burbončicami.  Obetal se je poseben večer in vedela sem, da mi bo tudi odeja iz velurja prišla še kako prav.

Uroš, kot neštetokrat poudarjam, je doslej s svojimi nastopi razgrel občinstvo že na treh kontinentih – največji kompliment pa so mu dali Američani, rekoč: “Hvala bogu, da se še najde kdo, ki izvaja pristno ameriško soul glasbo.” In to pristno glasbo sem z veseljem pričakovala v četrtkovem večeru v Plečnikovih Križankah, katere je pevec, pianist in skladatelj  Uroš Perić napolnil pred dobrim letom dni.

Koncert je bil napovedan ob 21.uri, a prvi nastopajoči, Big band Krško so na oder stopili skoraj 20 minut kasneje. Razlog – nesporazum z organizatorjem, kajti dirigent Aleš Suša, nam je zaupal, da jih je zmotil naslov koncerta Uroš Perić & Big band Orchestra: ”Mi smo Big band Krško in ne ‘Orchestra’. Ne vem, zakaj so tako zapisali, morda zato, da bodo prodali več kart.” Suša je pojasnil, da še nekaj minut pred začetkom koncerta niso vedeli, ali bodo sploh stopili na oder, a na koncu so se le dogovorili. Bog band Krško je začel zelo udarno, z zanosom. Pred prihodom zvezde večera so zaigrali dve pesmi – tudi večno Glenn Millerjevo – In the mood. In potem skromen prihod zvezde večera na oder: ”Hi everybody, let’s have some fun,” (Pozdravljeni, zabavajmo se), je zbrane v angleščini nagovoril Perić. ”Kriza je, koncerti se odpovedujejo, vi pa ste očitno resnični feni soula, da ste prišli.” Obiskovalci smo mu namenili prisrčen aplavz, čeprav sem imela občutek, da so Uroša postavili čisto preveč v levo, kajti zvezda večera bi lahko bila veliko bolj vidna. No, kamera in prijetna videoprojekcija sta vsaj malo odpravila pomanjkljivosti.

Izpod njegovih rok je prva zadonela pesem Just a little loving, The brightest smile in town, Hide nor hair, Marie.  Tako prisrčno je napovedal Alenko Godec, “ki je kot vino, z leti boljša in slajša, pa še presneto sexy.” Pesmi, ki sta ju zapela skupaj, sta pobožali dušo: Two to tango in Just you just me. Zdelo se mi je, kot da nekaj zamujam, kot da nekaj manjka. Energija, ki bi otoplila cele Križanke?  Sledil je nepričakovan 20 minutni odmor. V zraku mraz. Nepotešenost. Pričakovanje po še. Duša kliče.

Po odmoru pevec začne z Georgiain Hallellujah i just love her so, besedilo in način interpretacije, ki boža in pomirja With you on my mind, Two ton Tessie, Your cheating heart. Zakaj imam občutek, da so vse pesmi tako mirne, nedoživete, a odlično zapete? Vmes znova zapoje  Alenka Godec solistično – Somewhere Over the Rainbow) in na odru se Urošu pridružijo trio The Pearlettes. Odlični vokali, in kot vedno me navduši tudi Sandra Feketija. Uroš neumorno, v svojem stilu poje naprej – She knows, You made me love you, I’d never do you wrong, What ‘d i say – same odlične pesmi. Pomislim, je na odru legendarni Ray?

Nekaj manjka. Občinstvo že rahlo pred koncem odhaja. Mraz ali kaj drugega? Uroševa predstava je bila več kot odlična, a v zraku ni bilo tiste napetosti, tistega ritma, kot sicer. Na koncu nas je polovica vseeno vztrajala in Uroša priklicala nazaj na oder in zapel nam je tako občuteno ob spremljavi klavirja – Don’t you love me anymore……

Ljubimo te, Uroš, ne skrbi. Nasvidenje naslednjič. You are my sunshine, my only sunshine. You make me happy when skies are gray, You’ll never know dear, how much I miss you, Please don’t take my sunshine away.

Darja Delavec

 

Povezani članki: