Spock Studios – A Degree Below Your Means

Spock Studios - A Degree Below Your Means

2012, Založba Radia Študent

Slovenska skupina Spock Studios počasi dobiva izraz in obliko. Prvenec The Universe and Beyond (2008) je zvenel kot projekt nadebudneža, ki si je z denarjem, zasluženim čez poletje, omislil svoj prvi softver za ustvarjanje glasbe. Z drugim albumom 120 mm (2010) je sledila razširitev zvočnega nabora, priključili so se novi elementi (inštrumenti in glas), pojavil se je celo obris identitete, a je vse skupaj še vedno zvenelo nizkoproračunsko in nerazvito. Isto leto se je pojavila na kompilaciji Klubski maraton 2010 in z nastopi obkrožila državo. Na tretjem albumu A Degree Below Your Means skupina še vztraja pri nekaterih prejšnji zvočnih izrazih, a obenem že nakazuje prihodnje poti.

Skozi album tečeta dve liniji. Prva, bolj neposredna vsebuje elektronsko poskočnico Colors, distopično Under the Stars in dve nevznemirljivi polnili (Maybe We Should Try Something Else in A Degree Below Your Means). Druga linija prikaže skupinin bolj potrpežljiv obraz. Pesmi sledijo »postrokerski« logiki razvoja; v njih skupina počasi gradi strukture, tvori tesne kitarske zidove, a pusti dovolj prostora za hrapav glas, ki je prepojen z eksistencialnim angstom. Ko so nitke dovolj napete, se začne rušenje, naval zanosa, v katerem vstanejo kitare in se jača glasovna ekspresivnost. Kitarski zid melodično valovi, sladek hrup se zaletava v ušesa, poslušalec začuti meso na kosteh, a te kitare zaradi stisnjenega zvoka še vedno premalo režejo in rušijo. Tisti manjkajoči »sok« skupina verjetno naknadno dobavlja na koncertnih nastopih, zato bodimo pozorni!

Zaradi dveh tako različnih pristopov trpi koherentnost in nit albuma. Pesmi, ki zahtevajo daljši razvoj in pripravo, dihajo počasneje, so bolj premišljene. Tiste neposredne in bolj nagle sicer poslušalca takoj nagradijo, a prekinjajo tok. A Degree Below Your Means zato zveni kot delo dveh skupin, kot osem skupaj nametanih komadov, in ne kot album. Seveda lahko to raznovrstnost razumemo tudi kot znak širine, a v tem primeru ta širina predvsem razpršuje kreativnost in koncentracijo.

Zdravo jedro, torej tisti del zvoka, ko se vse pokrije in poravna, so trenutki vredni zapomnitve. To je takrat, ko se eksistencialna nuja in arhetipska kitarska moč združita v silo, ki premika. In takrat, in samo takrat imamo občutek, da je pred nami»skupina«, prav tako pa nam je jasna tista razločnica med pojmoma »song« in »track«. Ja, takrat gre za resne stvari; TV in zaključna Reflection namreč napovedujeta zanimive stvari.

Umetniški izraz je proces, je rezultat delovanja notranjih in zunanjih silnic, interakcija volje do preizkušanja in navdiha; je proces brušenja in uravnoteženja, ki na pravo mesto postavlja uporabne elemente, nepotrebne pa briše. Spock Studios so na tej poti. Že daleč je nepretresljiv prvenec, trenutno smo na postaji številka tri, bližje centru in pestremu dogajanju. S takšno logiko stvari in tempom bomo mogoče na postaji številka pet na naših straneh že poročali o odličnosti. Me ne bi presenetilo, res ne.

Matjaž Gerenčer

Povezani članki:

Značke: