Quantic, Alice Russell in Combo Bárbaro v Kinu Šiška

Quantic, Alice Russell in Combo Bárbaro

Mednarodni festival Druga godba
Ljubljana / Kino Šiška
10. 5. 2012

Rekli bi lahko, da obstajata dve vrsti glasbenikov. Prvi so zvesti istim sodelavcem, zbranih v glasbeni skupini, in istim žanrom, lahko dolga desetletja, celo do smrti;  drugi pa letajo od cveta do cveta, sodelujejo z drugimi »zablodelimi ptiči« svoje vrste, spreminjajo glasbene žanre, so multiinštrumentalisti, nekateri niso »zvesti« niti stalnim sodelavcem in nenehno spreminjajo svoje zasedbe, veliko nastopajo in potujejo … Pomislite le na Mikea Pattona kot najboljši primer.

V okviru Druge godbe smo imeli v Kinu Šiška priložnost spoznati še en primer te druge vrste glasbenikov: Quantica, torej Willa Hollanda, in soul pevko Alice Russell z istega otoka, zraven pa še mnogonacionalno zasedbo Combo Bárbaro. Čeprav so vsi skupaj stali na istem odru, gre za duet Willa Hollanda, producenta, didžeja in multiinštrumentalista, in vzhajajoče zvezde soul petja Alice Russell, ki sta sodelovala že pri Quantic Soul Orchestra, ob njiju pa so se znašli še nekateri člani zasedbe Combo Bárbaro. Quantic je sebe in svoj glasbeni umetniški svet preselil v Kolumbijo in tam so z zasedbo, postavljeno na veliki in visoki oder Kino Šiška, ustvarili retromešanico latino svinga v studijskem albumu Look Around the Corner (2012).

S kitaro, bas kitaro, harmoniko, violino, klavirjem, kongami in izjemnim glasom Alice Russell so predstavili svoje zadnje skupno sodelovanje, v katerem so združeni številni glasbeni žanri: soul, blues, gospel, ljudska glasba in sving. V njihovi simpatični in sveži glasbeni mešanici pa se ne zrcali le preteklost vsakega od nastopajočih glasbenikov, ampak tudi zgodovina glasbe sama. V Ljubljani so Alice Russell in »njeni fantje« navdušili. Na svoj račun so lahko prišli ljubitelji zgoraj naštetih glasbenih zvrsti in ljubitelji izjemnega petja; Quantic, Alice Russell in Combo Bárbaro so z organiziranim, jasno začrtanim nastopom, ki pa je brez težav zašel v nepredvidljivo polje improvizacije, na videz lahkotno preigravali počasne in hitre melodije in ritme; prehajali so med melosom žalosti in veselja, med zamišljenostjo in globino ter ekstatičnostjo in razposajenostjo. Vse to so dosegli s spontano igrivostjo ustvarjanja v živo, torej z vrlino, po kateri se druga vrsta glasbenikov, ki niso ujeti v en sam žanrski vzorec (kar se pogosto, ampak tudi ne vedno zgodi prvi vrsti), pogosto odlikuje.

Vsi skupaj so odigrali odličen koncert in razlogov, zakaj bo marsikomu ostal v lepem spominu, ni samo v tehnični dovršenosti, v načinu, kako so glasbeniki igrali in spremljali drug drugega, ampak v spiritusu, ki so ga kakor virus širili med plesalci/poslušalci; pa tudi zato, ker je igralec na kongah (Colorado Cervantes), član Combo Bárbaro, pravi akcelerator žura, spodbujevalec množice, navduševalec zaspancev – kajti niso bili le hitri, plesni ritmi tisti, kamor so glasbeniki odplavali v svojih svetovih, igrali so tudi počasnejše ritme, ki Alice Russell, kakor je bilo videti, bolj ustrezajo, saj lahko v pritajenosti mnogih inštrumentov pokaže vse odlike njenega sladkega, opojnega in močnega glasu.

In če še malo stopnjujemo: Alice Russell, Quantic in Combo Bárbaro so nam pokazali, kako pomemben je interpretativni vložek v živo odigrani muziki, ki daje toliko svobode tako ustvarjalcem kakor tudi nam, obsojenim na stopničasto katedralo Kina Šiška, in daje možnost spoznati, da je studijska glasba, v katerem je vse lepo in prav, eno, živa interpretacija pa nekaj veliko veliko boljšega; bila je prava glasbena izkušnja in poslastica, ki se jo bomo še dolgo spominjali. A da spomin ne bo zbledel, kot se nesrečniku rado zgodi, naj poskrbijo spodaj priložene fotografije in še videoutrinek. In nihče ne bo mogel reči, da ni bil tam.

Tekst, foto in video: Kolektiv The Speglars

 

 

Povezani članki: