Discipliniranje v Kinu Šiška

Disciplin A Kitchme

Ljubljana / Kino Šiška
25. 5. 2012
Vstopnina: 15 /18 € 

Na dan mladosti se je v ljubljanskem Kinu Šiška ustavila legendarna srbska zasedba Disciplin A Kitchme. Ne več tako mlada, še vedno pa ostra, je v Ljubljani predstavila svoj novi album Uf.

V tišino petkovega večera je za ogrevanje najprej zarezala ljubljansko-prekmurska naveza Ludovik Material, ki je po kratki turneji po tujini domačemu občinstvu predstavila svoj čisto sveži prvenec Passion for Red. Trojec svojo glasbo gradi na bobnu, kitari in vokalu, pomagajo pa jim tudi računalniško generirane zvočne podlage. Trashy electronic disko punk, kot svoj glasbeni izraz opišejo sami, je v Kinu Šiška zvenel dobro in suvereno. Predvsem po zaslugi vokalistke Tine, ki zna z ravno pravšnjo mero odrskega seksapila in ostrine pritegniti in ohraniti pozornost. Hita večera sta gotovo bili pesmi Večerni program in Kraljevič Marko. Vsekakor band, ki je na domači glasbeni sceni v dobrem letu naredil veliko, pripravljen pa je še na kaj več.

Sledile so zvezde večera. Dušan Kojić Koja z družbo je na plano zbezal tudi marsikatero ljubljansko faco, ki včasih ni zamudila nobenega rock/punk/novovalovskega koncerta, danes pa se zapečkarsko skriva doma in jo na plano zbeza le še alarm za potres ali pa koncert, kot je bil petkov. Se je splačalo? Vsekakor! Novi album Uf prinaša ohranja ostrino, energijo in angažiranost legendarnih Disciplininih albumov. In ima jasno sporočilo: prestani da mrziš! Čemu tak stres in krč se sprašuje Disciplina – kako prikladno vprašanje ob trenutnem stanju v državi in svetu – nato pa zaigra še malo glasneje v komadu Ako ti je glasno in kiču obrne hrbet s komadom Neokusu treba reči ne. Postreže tudi s kratkim izletom v več kot 25 let glasbenega ustvarjanja. Slišimo  stare hite, kot so Heavy Bass Blues, Ah kakva sreća, High Temperature Man, Neko mora to da spreči, Bunt, Ti znaš da tvoja soba ima 4 ugla, O why? In še kaj.

Želeli bi slišati še kakšnega, a seznam glasbenih želja dobro razpoložene publike bi bil predolg. In morda bolj primeren za kakšno klubsko prizorišče – resnici na ljubo, mi je bilo discipliniranje vedno ljubše v manjših klubih, kjer se je vse  treslo od bobna in basa, pot  je tekel po stenah in če se nisi premikal v ritmu, so te kmalu premaknili drugi. In tudi noise, ki ga proizvaja Disciplina, je tam zvenel bolje. Morda so moji spomini na zgodnejše Disciplinine koncerte preveč idilični, morda se je Koja samo postaral, morda smo se postarali mi. V vsakem primeru me je na kinošiškarskem odru zmotilo. Mogoče dejstvo, da je na odru zares funkcionirala le boben in bas naveza. Nov instrument v zasedbi, klaviature so bile nekoliko dislocirane, vokala Manje Đorđević, ki je stopila v čevlje Gofie Bebe, se nisem nikoli navadila in tudi tokrat me ni prepričal.

A da ne bomo malenkostni. Koncert je bil pod črto dober, novi album je še boljši, dan mladosti pa v družbi Discipline Kitchme lepši.

Tekst: Ines Kočar
Foto: Tjaša Janovljak 

Povezani članki: