Pomlad v rdečem ali noč z Martinom

Red Spring Party 2012 (foto:Miro Majcen)

Red Spring Party 2012 (foto:Miro Majcen)

Red Spring party
Ljubljana / Gospodarsko razstavišče
26. 4. 2012
Vstopnina: od 19 do 45 EUR v predprodaji, od 39 do 55 EUR na dan dogodka
Vzdušje: rdeče!

Najprej k Martinu, saj moramo že v štartu nekaj priznati. Že dolgo imamo za drobnega francoskega DJ-ja Martina Solveiga posebno mesto v naših srcih (in seveda ušesih), predvsem zaradi »privatk«, ki smo jih doživeli nekaj poletij nazaj v poreškem Byblosu, kjer je vedno pokazal neverjetni čut za publiko – četudi izjemno maloštevilno. Martinova produkcija nas je navduševala še v časih, ko se je z uspešnicami, kot je Madan, spogledoval z vplivi afriških ritmov in nas še vedno navdušuje zdaj, ko ima njegova glasba drugačno podobo, saj je uspel ohraniti posebno in posrečeno unikatnost. Enostavno užitek ga je slišati tako v vlogi producenta (o novem Madonninem izdelku, ki ga je tudi produciral, na tem mestu sicer ne bomo razpravljali), kot tudi DJ-ja.

V pomlad smo tokrat, potopljeni v rdečo, vstopili popolnoma v njegovem stilu, s tem, da se je tokrat začelo s češnjo na vrhu smetane, ko nam je v živo odpel svoj najnovejši izdelek The Night Out in s tem dokazal, da so vokali nedvomno njegovi. Nato se je začelo popotovanje »a la Martin Solveig« – pozitivno, živahno, nagajivo in pristno na samo njegov način. Martin ima čudovit občutek za glasbo in to kar publika želi. Uspe mu pomešati stile, vmes navreči plejado svojih hitov in presenetljivih prehodov ter navdušiti z energijo, ki jo oddaja. Njegov nastop je izjemno simpatičen in energičen, zato mu nismo zamerili niti občasnih dubstep izpadov, saj je povedal, da je dubstep všeč njegovemu managerju in vsak, ki je videl nekaj zadnjih Solveigovih videospotov, ve, da managerju nikoli ne oporeka. Tisti, ki smo vedeli, kaj naš čaka, smo dobili točno to – 100% Martina Solveiga, ki na srečo v vseh teh letih ni izgubil samega sebe. Na žalost smo tokrat z Martinom v paketu dobili tudi kreaturo z imenom Lafaille aka The Manager, ki je lik iz njegovih videospotov in bi tam moral tudi ostati, saj samemu partyu razen nastopa po »just press play« principu ni veliko doprinesel. Zabaven je bil prvih nekaj minut, ko je odlično prenesel svojo vlogo še na oder in v živo, za mešalko pa bi bilo bolje, da ga Martin več ne spusti. Bo pa držalo, da imajo vsake oči (in seveda ušesa) svojega malarja in nekaterim se je zdelo njegovo nastopaštvo prav posrečeno. Mi bi vsekakor noč raje preživeli samo z Martinom.

Red party je poleg prijetne rdeče dekoracije v obliki dolgih trakov pod stropom in velikih rdečih balonov ter splošnega pozitivnega estetskega vizualnega vtisa in odlične organizacije zadovoljil tudi v glasbenem smislu z ostalimi gosti. Angel Anx vs. Tim Urbanya sta poskrbela za konkretno ogrevanje, Martin pa ni bil edini, ki je tokrat pel v živo, saj se je slovensko-hrvaški navezi Vanillaz na odru pridružila tudi pevka Hannah Mancini. Zveneli so super, ampak roko na srce – Martin jih je s svojim vokalnim nastopom vseeno zasenčil. Navsezadnje smo prišli na zmenek z njim. Yolanda be cool sta poleg slovesne oprave in zloglasnega We no speak Americano zelo prijetno presenetila s sicer komercialnim, a nadvse plesnim in poslušljivim nastopom. Gramophonedzie pa je ob koncu je navdušil z malce tršim repertoarjem, a je žal zaključil svoj nastop, še preden nas je uspel dodobra ogreti. Eden redkih minusov tega dogodka je bil ravno predčasni konec. Kljub temu, da je bilo napovedano, da bo party trajal do 5. ure zjutraj, smo bili ob 4h postavljeni pred vrata Gospodarskega razstavišča. Uradno pojasnilo organizatorja je bilo, da so sicer imeli dovoljenje mestnih oblasti za dogodek do 5. ure, vendar so ob 3:15 mestni veljaki spremenili načrt in zahtevali konec že ob 4, kar je pomenilo krajši Martinov nastop ter še krajši zaključek Gramophonedzieja, ki je tudi pojasnil, da se zadeva nadaljuje v F-klubu. Martin je ob začetku svojega nastopa omenjal tudi tehnične težave, ki pa jih mi nismo uspeli zaznati.

Pomlad v rdečem je izpolnila pričakovanja. Noči z Martinom kaj kmalu ne bomo pozabili, vse ostalo, kot recimo tako nizka povprečna starost publike, da smo ob vstopu dobili posebne zapestnice, ki so označevale polnoletnost za potrebe nakupa pijače, pa sploh niso vredne omembe. Vsakič, ko nas Solveig v svojem najnovejšem hitu vpraša, kako se nam zdi, da bi skupaj preživeli noč zunaj, lahko rečemo samo, da z veseljem. In to večkrat!

Tekst: Barbara P.
Foto: Miro Majcen / Black Pony

Povezani članki: