Golden days- techno in house klasike

Virgin Helena

Virgin Helena

Izola / Ambasada Gavioli
14. 4. 2012
Vstopnina: 17 EUR v predprodaji, 20 EUR na dan dogodka

Vzdušje: obujena zlata leta Ambasade

Bili smo zgodnji. Predvsem zato, ker so za dogodek s tako nostalgičnim pridihom potrebni vsi postopki iz obdobja, ki ga obujamo, torej tudi zgodnji prihod pred Ambasado in druženje na parkirišču, ki je bilo vedno nekaj posebnega. Bili smo celo tako zgodnji, da smo parkirali tik pred glavnim vhodom v družbi le peščice avtomobilov. Kaj kmalu smo se zapletli v pogovor z gručico tujih študentov, ki se je odločila obiskati naš najboljši klub. Povedali so, da so o Ambasadi veliko slišali, dober glas je na primer segel celo do Barcelone, a je še niso uspeli obiskati in vprašali so nas, zakaj so dogodki v izolski lepotici tako redki, na kar seveda nismo mogli dati enoznačnega odgovora. Vsi pa smo se strinjali, da je strošek vstopnine dobro investiran denar.

V Ambasadi se klasično vse skupaj začne zelo pozno in malce čez pol eno zjutraj smo na plesišču še v glavnem samevali, čeprav je bil techno že čisto tapravi. Na srečo se nam je kaj kmalu pridružila pisana druščina party »starogardistov«, kot tudi podmladka, se je pa videlo, da je bila povprečna starost za tak dogodek presenetljivo visoka. Kmalu se je odprl tudi Mezzanine in začela se je prava party pravljica. Virgin Helena, Sputnik, Lucca, Petar Dundov in Psiho so nam postregli z zgodovino techna in nas pošteno razgibali. Slišali smo vse, kar smo želeli in še kak komad, ki smo ga morda že pozabili. Prav vsi za mešalko pa so nam zimzelene techno melodije postregli z velikimi nasmehi in zvrhano žlico pozitivne energije. Na house obarvanem Mezzaninu smo predvsem veliko peli, kar je bilo tudi pričakovano in zaželjeno. Eddie F., Joe Montana in Crazy Lemon so uspešno pobrisali prah iz starih plošč in nas vrnili v čas, ko je bila Ambasada skoraj naš drugi dom.

Ambasada Gavioli je bila lepa, kot vedno, za obiskovalce pa organizacijska ekipa Fetch The Vibe zadnje čase resnično skrbi z odliko. Nismo zaznali večjih težav nikjer, celo na klasično prezasedenih in včasih celo poplavljenih sanitarijah je bilo tokrat vse tako, kot mora biti. Edini očitek, ki smo ga slišali je, da so cene pijač precej zasoljenje, a to ni novost. Že nekaj časa tudi poslušamo očitke o neinovativnosti »Oldies goldies« koncepta partijev, ampak dejstvo je, da nas je veliko nostalgikov, ki se radi vračamo v party pravljico preteklosti. Očitno je tako na strani publike, kot tudi na drugi strani, zato ne vidimo v tem popolnoma nič slabega in prav je, da se na sceni dogaja nekaj za vsak okus – tudi za tistega po preteklosti.

Tekst: Barbara P.
Foto: HausMaus

Povezani članki: