Prisluh™: Žoambo Žoet Workestrao – Soap for Sweatshops

Žoambo Žoet Workestrao - Soap for Sweatshops

Žoambo Žoet Workestrao imajo novo ploščo: Soap for Sweatshops / Milo za delovno silo. Deset komadov, skupaj 38 minut snovi, je rezultat štirih let kolektivne kompozicije na šestnajst let podlage. Prisluhnite mu pod novico!

V teh štirih letih je trio brez naglice zajemal čas za natančno skladanje, sestankovanje brez spanja in samokritiko s koprivami po rokah. Glasba, ki se je medila brez pogodbenih rokov, je doslej najbolj dovršena, obenem pa tudi najbolj pitna in srčna. Še nikdar ni bila tako samorodna, pa obenem dišeča kot presnojedski topilni lonec žanrov, v katerem naletimo na uhelj Čajkovskega, odsev langobardske fanfare, stopicanje grške kornjače, ali pa na zmrznjenega zdomca iz vzhodnega Berlina. Glasba je, recimo, moderna, obenem pa, kako anahrono, spodbuja kajenje v javnih prostorih. Prežeta je z globokim prezirom do sodobnosti. Do tiste sodobnosti, ki poskuša zabavati in ugajati, pri tem pa učinkuje le še kot žajfa za smrdljive pazduhe sužnjev iz podzemnih delavnic, kot apple za lačne v somaliji.

Žoambo vam z nasmeškom starega kelnerja trosi soli v rano, ko vas med vrsticami opominja na čas in kraj. Orkester, katerega ime ni namenjeno izgovorjavi, je po dvajsetih letih hoje skozi trnje spet končno na jasnem. Odkar se je odločil razvijati lasten izraz, in se je prostovoljno prikoval na kavkaško pečino, so njegova dejanja včasih spominjala na akrobatske figure napol dresiranih krokarjev. Če to marsikdaj komu ni bilo všečno, pa lahko današnjo ploščo brez zadrege ponudimo tudi tašči, saj je sprejemljiva kot pašteta iz Prometejevih jeterc, z okusom pice.

Tašči bosta nedvomno všeč tudi priredbi rebetskega in romskega komada. Vesela bo zvoka, ki sta ga v studiu zajela mojstra Bojan Babić in Ivo Lorencin, potem pa ga je od maja do novembra lani oblikoval mojster Aldo Ivančič. Navdušena bo, ko bo slišala, da ploščo krasijo saksofonski parti, ki jih je na dopisni seji prispeval švedski improvizator Martin Küchen.

Plošča bo tudi v okras vaši hiši, saj jo obdaja ovitek Gorana Medjugorca, ki je prispeval nekaj skrbno narisanih morskih sadežev na podlagi iz slikopleskarskega motiva, narejenega z gumijastim valjčkom, umetniki pa so se dali poslikati cenjeni fotografinji Andreji Siegl.

Komadi so na vinilu nanizani v smiseln vrstni red, ki gre takole:
A: Ciciban gre v službo / Salom i sisom / Dub / Sv. Palačinka / Sv. Palačinka light
B: Nisam ponio cipele / Grčin / Maline / Tahrir je Titov trg / El Šaban

Grčin je priredba rebetskih pesmi Dhiamando Alaniara (»Frajlica Diamanda;« Jovan Tsaous, 1936) in Ossi echoune polla lefta (»Tisti, ki imajo polno denarja;« Marcos Vamvakaris, 1936). El Šaban je priredba pesmi U godini jedan dan (Muharem Serbezovski, 1983). Za priredbe je Sazas pokasiral 186 evrov. S tem denarjem si davno pokojna Grka ne moreta več napolniti pipe, če pa bo kakšen sold videl Muharem Serbezovski, bomo dali za mašo. Malineje pozdrav Captainu Beefheartu, ki ga je v studiju zapel Šuke. Sv. Palačinka je uglasbljen članek iz Slovenskih novic, ki poročajo o verskem čudežu v znani sladici. A1, A5, B1 in B4 so inštrumentali.

 

Povezani članki: