Muškat Hamburg – Zbogom Madamfucker

Muškat Hamburg - Zbogom Madamfucker

2011, FV Music

Revolucije od nikoder, pizda,
kdo bi reko, da bo zatajila,
da bo zdaj, ko ma vse pogoje,
crknla in naju tu pustila.

/…/

Naredi nekaj – naredi si jo sam!

Če uvod prve skladbe Revolucije od nikoder v štirih vrsticah ostro oriše bridkost in nemoč, v katero so marikoga pahnile današnje družbeno-politične razmere ter tempo sprememb, ki ga moramo dnevno prebavljati brez bruhanja, pa zadnji verz taiste pesmi hkrati izpostavi kruto in bržkone zelo resnično ločnico med tistimi z dobrimi in slabimi želodci.

Muškat Hamburg so očitno v prvi skupini in se po albumu Uživaj pokončno (2007, FV Music) vračajo še bolj po(s)končni, živi in predvsem spretnejši. Kljub kadrovski menjavi  in številnim gostom na plošči so hudičevo uigrani, produkcija albuma vas mora vsaj presenetiti, celotna zvočna slika pa spraviti v dobro voljo in navdati z optimizmom.

Napredka ni brez sprememb in žrtev pri Muškatih je bil bržkone njihov osrednji lik, ki se je transformiral (nazaj) v Radgonski Biser. Pogumna poteza, glede na to, da je bil Madamfucker s svojo odrsko prezenco eden izmed glavnih adutov Muškatov. Ni pa to edina sprememba. Trajno se je od zasedbe poslovil kitarist Kuki Cold-Eye, na plošči pa so, spet pogumno, Muškati k sodelovanju povabili kar nekaj domačih muzikantov. Kljub gužvi v studiu in spremembah na odru ostaja k sreči karakter zasedbe v tirnicah okoli samega jedra rock ‘n’ rolla. Če že govorimo o esenci te glasbene zvrsti, v Sloveniji to bržkone pooseblja Fojtl, s svojim delom in geografsko lego pa so v tej žlahtni družbi tudi Muškat Hamburg.

Čeprav praktično vse pesmi na albumu Zbogom Madamfucker izzvenijo še preden odbije 3. minuta in sta DDV in BDP najbolj kompleksni od izpetih besed, to ne pomeni, da Muškat Hamburg nič ne povejo. Besedila so res preprosta, toda na mestu (če je usmerjen pravilno, je tudi za budalo dovolj en sam šamar): malo ljubezni (Sobota), malo politike in življenjskih tem (Revolucije od nikoder, Plod riti) ter umotvorov o razpotjih in dilemah malega človeka (S.P. blues). V pesmih je precej ironije, duhovitosti, tragi-komičnosti in tudi odkrite kritičnosti, ne manjka pa niti kak odbit verz kot je npr. “kanibal na žaru”. 

Deseterici skladb v slovenščini sledijo še 4 v angleščini (bojda se skupina usmerja tudi v tujino, kar podpiramo), katere pa so mojem mnenju kar malo odveč in pokvarijo vtis, saj v njih bend ne doseže udarnosti slovenskega venčka. Pesmi in izvedba sploh nista slabi, vendar po 25 minutah drvenja prestavljanje v nižjo prestavo nekako ne sede.

Vseeno to ne pokvari celotnega vtisa, zato lahko brez dvoma trdimo, da je Zbogom Madamfucker trenutno najbolj pristen domači rock n roll album.

Matjaž Jaušovec 

Povezani članki: