Wild Flag – Wild Flag

Wild Flag

2011, Merge

Redko se zgodi, da se ob ustanovitvi vseženski indie rock bend označi z nazivom “supergroup”, ki pripada skupinam, v katerih se združijože prej dodobra poznani glasbeniki  v drugih kvalitetnih in znanih bendih. O tovrstnih zasedbah se piše veliko, govori še več, vsi feni in nefeni pa pričakujejo izid prvenca, ki večkrat kot ne pokaže, da so bila pričakovanja prevelika.

Ob ustanovitvi skupine Wild Flag septembra 2010, leto dni pred izidom prvenca, ni bilo nič drugače. Ob poznavanju pedigreja članic, vsaj polovično izhajajočega iz tradicije bendov riot grrrl indie punk rocka, drugače tudi ne gre. Wild Flag sestavlja dve tretjini legendarne trojice Sleater Kinney (kitaristka/vokalistka Carrie Brownstein in bobnarka/spremljevalna vokalistka Janet Weiss), ki so se po dvanajstih letih nepričakovano in na žalost mnogih razšle leta 2006, ter članici skupine Helium (kitaristka/spremljevalna vokalistka Mary Timony) in The Minders (klaviaturistka/spremljevalna vokalistka Rebecca Cole). Mantro združitve štiriglasno pojejo v, izredno nalezljivo poslušljivem, otvoritvenem komad albuma Romance: »We love the sound/The sound is what found us/Sound is the blood between me and you.«

Plošča Wild Flag ni nadaljevanje Sleater Kinney ali katerega izmed drugih dveh navedenih bendov. Je korak v drugo smer, a naprej, čeravno spominja na newyorške punk-alter-rock izvajalce 70-tih (Television, Talking Heads, Patti Smith, itd.). Korak naprej so dekleta naredila iz vidika melodičnosti (ki je slejterkam na trenutke manjkala) v smislu ustvarjalnega, inovativnega igranja na inštrumente (Black Titles, Racehorse), z večjim poudarkom na klaviaturah, odličnem bobnanju ter na inovativno, a melodično udarnejših kitarskih rifih segajoč vse do garažnega roka (Boom), ob prepričljivi vokalni izvedbi, ki pa vendarle ni njihov zmagovalni dobitek. Vse skupaj zapakirano v energično-zabaven (Endless Talk, Electric Band), poslušalsko nalezljiv glasbeni paket od začetka do zadnjega bita, ki se tudi po treh mesecih poslušanja še vedno redno vrti na moji playlisti. V času, ko sem svojo pozornost na umetniškem področju posvečala predvsem sedmi umetnosti, so ploščo na številnih letnih glasbenih lestvicah uvrstili med top albume 2011. Zasluženo!

Polona Černič

P.s.: Konec januarja in februarja bo dekleta mogoče v živo slišati na trinajstih koncertih v Veliki Britaniji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem.

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.