Zvočni zdriz – Neomi v Kinu Šiška

Neomi, Saša Vipotnik

Ljubljana / Kino Šiška / Komuna
20. 12. 2011

Priznam, koncerta mlade zasedbe Neomi sem se resnično veselila. Umirjenost, mehkobo in zasanjanost je napovedoval njihovi aktualni singel Poglej. Melodije, ki pašejo v hladnem decembru, ko ob kaminu s kakavom v roki in ob vonju indijskih dišečih palčk zreš skozi okno ter opazuješ ples snežink. Melodije družinskega banda (člani zasedbe so tako ali drugače tudi krvno povezani) prinašajo toplino in domačnost. Božajoč je tudi glas Saše Vipotnik.

Neomi pomeni sladko in prijetno, a teh dveh pridevnikov v povezavi s koncertom v Kinu Šiška nikakor ni moč uporabiti. Razlog je preprost: tako spacanega, zadušenega in zamolklega zvoka že dolgo nisem slišala na naših koncertnih prizoriščih. Kakšno je besedilo skladb, ne vem, snara in činel ni bilo, kitaro je bilo zelo težko razločiti … Na odru pa je stalo kar sedem izvajalcev. Še dobro, da sem jih lahko v živo preštela. Z gibanjem po prostoru in trajanjem koncerta je sicer šlo nekoliko na bolje, a še vedno je bilo katastrofalno. Sodeč po odhodih iz dvorane, ki je bila na začetku skoraj prenatrpana, ob koncu pa si se lahko mirno sprehodil v ospredje, je ta zvočni zmazek zmotil več obiskovalcev.

Kako torej napisati recenzijo nečesa, kar se je slišalo katastrofalno, a je sodeč po plošči dobro in (še vedno) obeta? Da, glasbene skupine lahko postanejo žrtev tonskih tehnikov (in najbrž njihovega nepoznavanja prostora). A tega si obiskovalci, ki so za koncert plačali, ne zaslužijo. To se ne bi smelo dogajati. Ker Neomi obeta, si vsekakor zaslužijo še eno priložnost. Resnično upam, da se kmalu resnično slišimo. Do takrat pa aktualni singel z istoimenske plošče Poglej.

Tekst: Katarina Trstenjak
Foto: Jani Ugrin / Kino Šiška

 

 

Povezani članki:

Značke: