Večplastni Lamb v Kinu Šiška

Werefox

Werefox

Ljubljana / Kino Šiška
1. 12. 2011

Pretežno do zmerno dratarsko koncertno ponudbo Bube in Kina Šiška je tokrat obogatil manchestrski elektronski dvojec Lamb, ki se je po nekajletni pavzi od skupnega projekta ponovno vrnil na koncertne odre. V njej sta si Lou Rhodes in Andy Barlow oddahnila en od drugega, kar jima je vlilo voljo za novi album 5 in dalo moči za pričujočo turnejo, kjer tega v živo predstavljata. Repertoar je v skladu s tem podrejen novejšim stvaritvam, med katere pa so dramaturško vpete tudi tiste, ki jih beležijo starejši albumi Lamb, Fears of Fours, What Sound in Beetween Darkness and Wonder.

Zvočno sliko dua Lamb bi okvirno lahko opisali kot elektronsko vijačenje Barlowa in čutni vokal Rhodesove, vendar oznaka vsekakor zahteva bogatejši besednjak. Vijačenje proizvaja elektronski spekter od popolnoma nelinearnih ritmov, mestoma zapohanega trip-hopa vse do plesnega drum’n bassa, preko katerega pa se plazi čutni, niti ne preveč melanholični vokal Lou, ki melodiji elektronike večkrat ne sledi, temveč znotraj nje ubira svojo pot. Zasedba se poslužuje tudi efekta zazankanega vokala, ki se v kombinaciji z živim na široko ogne potencialni predvidljivosti s studijskega albuma. V kontekstu z njunima glasbenima vlogama je tudi odrsko razpoloženje glavne dvojice, saj Barlow ob svojem nemirnem prestopanju, odrskem korakanju in koketiranju s publiko daje vtis, da bi užival tudi v vlogi DJ zvezdnika svetovnega formata, pod katerim bi z disko tabletko in pisano dudo v ustih plesalo na tisoče prepotenih teles, medtem ko je Rhodesova z dušo in telesom na svoje delo popolnoma osredotočena. Za nekoliko bolj ekstrovertirano izražanje svojih občutkov ima Barlow kljub obilici dela s svojim gumbovjem resnici na ljubo več manevrskega prostora, saj so intervali posnetih vzorcev zadostne dolžine, da omogočajo celo krajše izlete za bobne, kakšno manj zahtevno opravilo na elektroniki pa med tem zaupa priložnostnemu glasbeniku, tehničnemu pomočniku in roadieju – vse v eni osebi –, ki je vseskozi na preži za pomoč. Pomembno komponento koncertnega tria tvori tudi električni kontrabas, ki bi v družbi še kakšnega godala višje zvočne lestvice nekoliko razbremenil včasih prenasičeno nasneto podlago, s tem pa v sozvočje še bolj tesno združil digitalno z analognim. Vseeno se v vokalno-elektronsko igro bodisi s tršim tepežem bodisi z nežnejšim božanjem strun lepo vpleta ter tako nadgradi dinamiko komada.

Na koncertu smo bili priča tudi manjši nevšečnosti, saj sta zbranost glasbenikov na odru motila gobezdača pred njim, ki sta kljub Andyjevi diskretni gestikulaciji z glasno debato nadaljevala. S tem sta si zaslužila nekajminutno pridigo z odra, ne ravno zaželeno pozornost zbranega publikuma in z žvižgi pospremljen odhod iz dvorane. Vsekakor smela poteza, ki je bila na tem mestu nujna, na njuno srečo pa dobro, da tovrstne arogance nista prakticirala na koncertu Trickyja, ki bi jima za popotnico podelil še kakšno šljivo.

Za ogrevanje je poskrbela domača, na pogorišču razpadlih Psycho-Path zrastla zasedba Werefox, v kateri imata vodilno vlogo Bekova kitara soničnih melodij in Meléejin, le njej lasten vokal, efektivno in duhovito pa jima ritem narekuje dvojec David & Manuel. Tekoč in linearen komad včasih prehaja v bolj neritmičen del, v tem pa se odpre prostor tudi za bolj umazano zvočno podobo zasedbe. Izkušena glasbena četverica tako ne stopica le v polju ušesom prijaznih melodij, kar bržkone že v startu ni bil njihov namen, temveč raziskuje širše pojmovanje alter rocka, ki ga je tako ali drugače prakticirala že v prejšnjih zasedbah (P-P, Sphericube, Bekko, Manul).

Za skorajda festivalsko vzdušje je še pred njimi poskrbel tudi Jay Leighton, katerega nastop je spodaj podpisanemu žal speljala gosta megla na poti, v preddverju pa je k uspešnemu eventu pripomogel sukalec plošč DJ Shekuza.

Tekst: Jurij Bizjak
Foto: David Lotrič (Werefox)
Simon Šturm (Lamb)

Fotogalerija:

Povezani članki: