Alternativna bilanca 2011 – Dvatisoč11

Dvatisoč11

Ljubljana / Gala hala
22. 12. 2011

Konec leta je čas za bilance, za pogled nazaj in ocenjevanje, ali je bila letina dobra ali slaba. Nič drugače ni v glasbi, ko raznorazne revije, glasbeni kanali, posamezni avtorji delajo svoje best of lestvice albumov, glasbenikov preteklega leta. Za nabor bandov, ki so v lanskem letu pustili dovolj velik pečat, da so bili na četrtkov večer povabljeni v Galo halo, se je odločila ekipa Specialke, ki je organizirala dogodek dvatisoč11. Na odru se je tako zvrstilo šest domačic.

Ob devetih, ko je bil predviden začetek udarnega domačega izbora, je bila Gala hala še precej osamljena. Do prihoda prvih nastopajočih smo tako morali počakati približno pol ure, ko so na oder stopili The Canyon Observer. Metalci, ki so stilsko od četrtkovega izbora najbolj izstopali. A zato niso bili nič manj prepričljivi in udarni, saj s svojimi težkimi kitarami in hreščečim vokalom veliko bolj prepričajo v živo, kot na posnetkih. Na sceno so uleteli šele letos in s svojim prepričljivim nastopom so marsikatero uho že potegnili na svojo stran. Po metalskem žaganju je sledil nastop Joko Ono, v kateri lahko najdemo dobršen del nekdanjih Intimn Frizurn, in čeprav so se tokrat odločili za drugačen stil (veliko bolj jih vleče v punk vode), igrivost kitare in basa, ki smo je bili vajeni iz prejšnje zasedbe, na trenutke ostaja. S pevko Živo, ki je bila v četrtek izredno dobre volje, nasmejana in sproščena, skupina pri poslušalcu pusti vtis. Zasedbe so se menjavala kot po tekočem traku in Gala hala se je vzorno polnila. Sledila je zasedba Čao Portorož, ki je po videnem v celem večeru pustila najbolj mlačen vtis. Ena izmed obiskovalk je nekje po drugem komadu celo dejala, da se ji zdi, da igrajo že več kot uro. Vtis so popravili prekmurski Werefox, z melodičnimi kitarami in izkušeno pevko Melée, ki se je precej časa kalila v zasedbi Psycho-Path, kjer je pred tem igral tudi Bekko. Druga dva člana David in Manuel pa sta igrala pri Sphericube in Lollobrigadi. Zanje je bil to prvi ljubljanski klubski nastop, a zagotovo ne zadnji, saj zasedba prinaša svojevrstno svežino na naše odre. Kot predzadnji so že v novem dnevu nastopili ŠKM banda, ki že od leta 2003 plujejo po domači alternativni sceni. Njihova glasba je mešanica rocka, post rocka, džeza … Izdali so že tri albume, zadnji z imenom Rdeči je izšel letos, tega pa so predstavljali tudi na odrih po tujini. Četudi nimajo vokala, je njihova glasba zanimiva in vozi v nove poti in občutke. Za konec nam je ekipa Specialke ponudila svojevrstno Nino Bulatovix, ki je nastala kot odziv na kulturno dogajanje v eni izmed večjih slovenskih mestnih občin. Zasedba, ki šteje le tri člane in le dva instrumenta (boben in bas), pa na odru meša punk, noise, indie in vse začini še z občutkom performansa, kar jih dela drugačne.

Zasedbe so se na odru menjavale po približno dobre pol ure igranja, kar nam je dalo dokaj kratek čas za pridobitev koncertnega vtisa. Poteza organizatorjev je razumljiva, saj nam je le s hitro menjavo zasedb lahko predstavila celoten glasbeni sprekter, ki so si ga ta večer zamislili. Ekipa Specialke je svoj izbor opravila korektno, korektno pa je bil izveden in slišan tudi četrtkov koncert, ki je dal vedeti, da slovenska glasbena scena v preteklem letu ni počivala in da ima marsikaj dobrega za ponuditi.

 

Katarina Trstenjak

 

 

Povezani članki: