Achren – The Forgotten King

Achren - The Forgotten King

Achren – The Forgotten King

2010, Ceol Dorchas Productions

"Melkijad, kaj je to blood metal," sem se na začetku tudi sam vprašal. Kdor se je letos potikal po Metalcampu, je mogoče slišal igrati skupino Achren, in ve odgovor na to vprašanje. Škotski fantje so na sceni od leta 2003, od 2009 v današnji postavi. Do zdaj so se uveljavljali na področju Velike Britanije in zadnje čase igrali tudi na večjih festivalih (Wacken, Bloodstock, Metalcamp). Pod pasom imajo 2 EP-ja, single in DVD z nastopom z Bloodstocka. Po osmih letih smo tako dočakali tudi debitantski album The Forgotten King.

Žanrsko je njihova glasba, kot večina stvari danes, mešanica. V tem primeru je to koktejl black in death metala ter thrasha. To mineštro so poimenovali blood metal. Zakaj blood metal? Zaradi besedil. Tukaj se ne bi spuščal v debato o vedno večji masi raznih definicij metala. Zadostuje naj, da je njihova definicija svoje glasbe bila vzeta na vedenje (in me osebno ne gane).

Od njihovih prejšnjih stvaritev gre pohvaliti skladbo Blood Soaked Banner, ki je bila eden od razlogov, zakaj sem se odločil preveriti, kaj prinaša njihov prvi album. Plošča sestoji iz desetih skladb, s skupno dolžino 34 minut. Bastards on the Gallows or Bastards on the Rock izkazuje thrasherske vplive v njihovi glasbi. Pesem je zgrajena na prijetnem kitarskem rifu, ki pa se na določenem delu umakne, da ponudi ostalim članom priložnost zapolniti praznino. Slednji te naloge ne izvedejo najbolje. Ampak kitarski solo za tem izpadom zelo lepo in popravi vtis. Darkest Day izpostavi bobne, ampak se na splošno ne dvigne iz povprečja albuma. Fuck It Hard je to, kar včasih preprosto potrebuješ – preprosta, headbangig glasba. Visoki in nizki vokali, preprosti rifi in hitri bobni. Ob koncertu skupine je to defenitivno skladba, ki se je gre veseliti. Fury Of The Norsemen se začne kot večina skladb na albumu, ampak na koncu izpostavi, kar je dobro na njihovi glasbi – igranje glavnega kitarista. Impaled je ena izmed skladb, ki dviga albumsko povprečje. V pesmi se kaže ta mešanica, ki definira blood metal Achrena. V njej boste našli vse tri smeri enakomerno uravnotežene in povezane v eno. Poslušalski užitek. Manuel’s Mile s svojo melodičnostjo izstopa od ostalih komadov albuma. Mrzli severni veter, ki ga prinaša s sabo, je poživljajoč in dobrodošel. The Forgotten King začne death metalovsko in počasi. Vokalsko zelo prijeten, saj nima toliko hitrih menjav. Pesem se lepo razvija in je tudi brez že pričakovanih kitarskih solaž vredna naslova albuma. The Way Of The Twilight Or The Aura Of Flies ni tako hitra, kot skladbe na začetku in tako je tudi dobro. Tak malo počasnejši ritem bi lahko brez zadržkov uporabili večkrat. Ostala dva komada Wings Of War in Pestilence ne prinašata nič, kar ne bi bilo že rečeno, kot tipično za njihovo igranje.

Potreboval sem nekaj časa, da sem se navadil na vokal. Ta obvlada svojo sredino, ampak ni nekaj posebnega, ko variira med nizkimi growli in višjimi toni. Čeprav mnogo skladb ni takih, se mnogokrat ponavlja ista konstrukcija – začeten rif, ki gre skozi celotno pesem, solidni bobni in dober kitarski solo, ki konča skladbo. Skupen vtis albuma je pozitiven. Surova udarnost in odlično igranje glavnega kitarista Calluma Kirka naredita album definitivno posluha vreden.

Miha Mele

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.