Z Jinxi do Dixielanda in nazaj

Z Jinxi do Dixielanda in nazaj

Z Jinxi do Dixielanda in nazaj

Ljubljana / Cvetličarna
29. 09. 2011
Vstopnina: 25 / 29 €

Ljubljanska Cvetličarna je v jesen vstopila s koncertom hrvaške retro pop zasedbe Jinx. Polno dvorano, v kateri pa je staro in mlado še vedno našlo dovolj prostora za poplesovanje, je skupina po skoraj letu dni od zadnjega obiska popeljala na zvočno avanturo po številnih uspešnicah; od Pompeijev, proti Zahodu, do Dixielanda.

Brez odvečnih besed so točno ob dvaindvajsetih (dolgo uro po uradno napovedanem začetku) vodja in kitarist skupine Goran Muratović – Coco Mosquito, pevka Jadranka Bastajić – Yaya in ostala družba stopili na oder in začeli s pesmijo Da smo se voljeli manje. Tudi sicer skupina med skoraj dvournim koncertom skoraj ni zgubljala besed. Le Yaya je nekajkrat pohvalila dobro razpoloženje publike, se pritožila nad dimom, ki je motil njeno nekoliko razbolelo grlo, in pozvala občinstvo, da se ji priduži pri prepevanju. In ni ga bilo težko prepričati. Ljudje so se ob prvih taktih pesmi, kot so Smijem se, Tamo gde je sve po mom, Koliko suza za malo sna, Na Zapadu, Bye bye, baby, bye, Na čemu si ti, Strijele na horizontu veselo pozibavali v ritmu in peli na ves glas.

Skupina je vsake toliko ritem malce umirila s počasnejšimi komadi, kot so Brazil, pa Barakuda in Čuvaj me, ne daj me z lani izdanega albuma Dixieland. Tudi sicer so Jinxi odigrali precej pesmi z zadnjega albuma (poleg naštetih še Pravo, Na zub su me uzeli, mama). Na kakšno novo pesem pa bomo morali očitno še malce počakati. Pa ne, da bi to zbrano publiko kaj motilo. Prav nasprotno! Morda jih je zmotila le cena vstopnice, za katero je bilo treba na dan koncerta odšteti kar 29 evrov. No, resnici na ljubo so enako ceno pred letom dni postavili že organizatorji koncerta na drugem koncu mesta, v Kinu Šiška.

Če se vrnemo h koncertu, ni šlo spregledati še odlično razpoložene in dobro uglašene trobilske sekcije, ki je prišla še posebej do izraza pri malce bolj jazzovsko oziroma bluesovko obarvanih pesmih z zadnjega albuma. Po skoraj dveh urah so gledalci, med katerimi so prevladovale predstavnice nežnejšega spola, skupino le spustili z odra. Vsaj Yaye, ki je ‘pobegnila’ že nekaj minut pred (instrumentalnim) koncem, verjetno tudi ne bi več spravili nazaj. Pa očitno glasbeno potešena publika tega niti ni pričakovala, saj se je le pridno napotila proti izhodu. Do prihodnjič.

Tekst: Ines Kočar
Foto: Nataša Beltran

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.