Josipa pregnala nevihto, Magnifico podkuril pod nogami

2011_09_02 Josipa_Magnifico 01

Škofja Loka / Škofjeloški grad
2. 9. 2011
Škofjeloška Rdeča ostriga, ki že petnajst let skrbi za oskrbo Škofjeločanov z dobro glasbo in drugimi oblikami zabave in umetnosti, je rojstni dan praznovala v družbi Josipe Lisac in Magnifica. Dva žanrsko precej različna glasbenika, en super koncert!
Josipa Lisac s svojim glasom in stasom vedno znova dokazuje, zakaj je ena največjih, če ne največja diva nekdaj skupne države. Ekstravagantna, elegantna in očarljiva je s svojim prepoznavnim glasom med tonsko vajo pregnala prežeče oblake, nato pa uro in pol božala bobniče obiskovalcev. Dobro razpoložena se je v romantičnem ambientu škofjeloškega grajskega vrta počutila kot na Woodstocku, med poslušalci pa kot med prijatelji: ‘Koncerti so srečanja prijateljev, prijateljstva se tkejo skozi glasbo’. Koncert je začela s pesmijo Ave Marija, nadaljevala pa z Dok razmišljam o nama in eno od novejših pesmi, funk popevko Tisuću razloga. Sledila je še ena z njenega zadnjega albuma Živim po svome (2009), pa Još se zvijezde sjaje in tisočkrat slišana, a še vedno lepa Gdje Dunav ljubi nebo. V repertoarju so seveda prevladovale balade, bilo pa je tudi nekaj bolj rockerskih trenutkov, na primer pesem Cjeli život taj. Kljub rahlim tehničnim težavam je pesmi odpela brezibno, ob tem pa vsak trenutek uživala v glasbi. Ob dobri muziki človek pozabi na čas in obvestilo, da je za koncert časa le še 20 minut, je prišlo prehitro. Tudi za pevko, ki je ugotovila, da se je očitno preveč sprostila in govorila. Zato je pohitela in zapela še tri brezčasne uspešnice: Hir, hir, hir, funky različico Danas sam luda in Magla. Džezovsko obarvano, počasnejšo, še bolj čutno.
Če smo v pesmih Josipe Lisac uživali sede, je bila zbrana družba na škofjeloškem gradu že po prvih taktih Magnificove glasbe na nogah. Za plesno razpoloženje je poskrbel hit Evo me narode, nato pa so si pesmi sledile s svetlobno hitrostjo. Očitno se je Magnifico odločil za strategijo manj govora, več glasbe, tako smo iz njegovih ust slišali le nekaj obveznih aleluj ter kak kratek domovinski recital. In veliko muzike: Tu meni tu mač,  Emily, Pismo kumu, novo (precej pop, z nekaj balkanbeat vložki) Kuku lele, Ubit ču te ja, pospešeno Jenkiz in da harem, pa obvezno Hir ai kam, hir ai go, med katerim se je občinstvo še posebej razplesalo in razpelo. Slišali smo še eno noviteto oziroma remiksiranko Samo malo. Nova nadvse plesna swing verzija bi zlahka lahko postala hit na domačih veselicah in v etno/balkanbeat orientiranih tujih klubih. Zum, zum zum brez Ferusa Mustafova sicer ne zveni enako, vseeno pa ga je bilo lepo slišati v živo. Kot tudi Pastirče mlado zgolj ob spremljavi kitar. Stiskanje k boljšim polovicam je prišlo na vrsto ob pesmi Portorož. Na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji country glasbe, saj so Magnifico in družba kar nekaj komadom odpeli v Balcountry quartet maniri (Revolution is my solution, In ko enkrat bom umrl, Halo, gospodična, pa pesem nestrpne Elde Viler Ti si moja ljubezen). Ne da country verzije niso bile simpatične, a moja malenkost bi jih vseeno raje slišala v prvotni obliki. V en glas je občinstvo znova zapelo med pesmimi Lahko ti podarim samo ljubezen, Silvija in 24000 bacci. S še glasnejšim navijanjem pa izsililo tudi kratek bis: najprej terasa šlager Spanish eyes z rahlim dub/reggae/balkan pridihom, za grande finale pa je prihranil (in okus po terasi odplaknil) z Land of champions.
Dober koncert, odlično vzdušje, lepa lokacija. Stvar, ki bi jo bilo vredno ponoviti. Lahko že ob prihodnjem rojstnem dnevu. Rdeča ostriga, vse najboljše!

Tekst: Ines Kočar
Foto: Tjaša Janovljak 
 

 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.