Excrementory Grindfuckers – ”Prvi koncert s tremi popolnoma nagimi tipi v publiki”

Excrementory Grindfuckers - ''Prvi koncert s tremi popolnoma nagimi tipi v publiki''

Excrementory Grindfuckers – ”Prvi koncert s tremi popolnoma nagimi tipi v publiki”

Excrementory Grindfuckers so nemška skupina, ki igra „grind“. Zakaj je prejšnja beseda v narekovajih, so razložili sami. Fantje že deste let mešajo različne stile z grindovsko podlago. Tako boste pri njih lahko slišali kak odlomek iz nemških narodnozabavnih pa še marsikatero presenečenje. Sicer nimajo založbe, a so izdali štiri albume in kmalu bo na svet pogledal tudi best-of. Izdali so tudi satirično ploščo Seuchenfriede, katere namen je bil se pohecati iz black-metal glasbe. Letos so drugič nastopili na Brutal Assaultu in ob tej priložnosti sem jih povlekel za rokav in izprašal o njihovi glasbi in izkušnjah.

Ali je za vas težko izmisliti take tekste? Kako resno se lotite dela pri pesmi?
V naši glasbi tiči enaka količina dela, kot pri vsakem drugem bendu, ampak mi se preprosto ne jemljemo preveč resno. Pri izdelavi tekstov pride vse spontano. Ne razbijamo si preveč glave, ampak nekaj skupaj napišemo in če zveni dobro, to uporabimo. Seveda na nekaterih tekstih delamo dalj časa, kot pač vsak drugi bend.
Narodnozabavna glasba z grindom. Resnično nekaj nepričakovanega.

Je sploh kakšna mešanica, ki je še niste preizkusili? Kaj bi radi preizkusili v prihodnosti?
Ja, Rob je začel z narodnozabavno, ampak, kar se tega tiče, ni nobenih omejitev. Če bi imeli voljo, bi lahko naredili black metal-reggae ploščo. Gre se za to, kakšno idejo imamo v glavi in do česa imamo voljo. Glavno, da je zabavno. Kakšne stile bomo mešali v prihodnosti, pa še sami ne vemo.

Čestitke za Nebelmacht (satirični projekt na black metal) in album Seuchenfriede. Resnično super ideja. Kako gledate na black-metal sceno po tem, ko je album bil dejansko uspešen?
Ja, projekt je bil zelo uspešen. Dobil sem pač občutek, da so ljudje precej nekritični do glasbe, ki smo jo naredili pod pretvezo, da je resen black metal. Mnogo ljudi preprosto ni videlo, da je to, kar smo posneli, čisto sranje. Nisem nasprotnik black metala, ampak mislim, da bi moral vsak, ki ima dve ušesi, opaziti razliko med dobrim black metalom in Nebelmachtom. Kdor tega ne sliši, o glasbi res nima pojma. Na žalost poznamo na tem področju dosti takih ljudi.

Lahko poveste nekaj o vaših začetkih v glasbi?
V bistvu smo že zmeraj igrali grindcore in mešali z vsem mogočim. Čez čas smo se razvili v nekakšno bolj univerzalen metal bend.

Ste pri vaših nastopih doživeli kaj interesantnega ali šokantnega?
Mene šokira vsakokrat to, ko na nastopu vpletemo nove napake v iganju. Po desetih letih doživiš marsikaj, ampak na prvem nastopu Grindfuckersov so pred odrom stali trije tipi, ki so bili popolnoma goli in so vrteli svoje penise kot propelerje. Mislim, da so bili s Švedske. Na Nizozemskem smo na koncertu doživeli, kako je invalid z vozičkom vred crowdsurfal preko celotne množice.

Katero vrsto glasbe sami poslušate?
V bistvu vse. Meni je najljubši Devin Townsend (Rob). Osebno nimam najljubše skupine, ko pač pride kaj dobrega ven, poslušam, če mi je všeč, vseeno od koga je. Dobro, Manowar ne… ampak nova plata od Accept mi je všeč. Če bi hoteli našteti vse vplive, bi lahko govorili tri ure. Ne omejujemo se na en žanr ali skupino.

Kako gledate na grindcore sceno v Nemčiji in vas v njej?
Če obstaja kaj takega kot grindcore scena v Nemčiji, mi gotovo ne spadamo k njej. Grindcore scena v Nemčiji nas mrzi. To je zato, ker se norčujemo iz grindcora in nismo politični, kot drugi grindcore bandi. Tudi zato, ker naj bi bil grindcore bolj underground zadeva in mi igramo na večjih festivalih. Seveda nas tudi mrzijo zato, ker v bistvu ne igramo pravega grindcora, ampak to mešamo z vsem mogočim. Problem ljudje vidijo v tem, da v Nemčiji zasedamo pojem grindcore. Ko nekdo reče: „Daj povej mi nemško grindcore skupino!“ mislim, da bi 50% imenovalo nas. Mislim, da to jezi tiste, ki igrajo pravi grind in so politični.

Ne izdajate preko založbe, ampak ste izdali kar nekaj albumov. Zakaj 99 pesmi na prvih dveh albumih?
Takrat je bilo s prvim cdjem tako, da nismo vedeli, kako daleč bo vse šlo. Nismo vedeli, če bo to prvi in zadnji CD in smo zato rekli: „Če že izdamo CD, potem ga bomo tako naphali, da bo ves prostor izrabljen.“ Ker je maksimalno, kar gre na CD 74 minut in 99 komadov, sem pač toliko naredil. Bilo mi je vseeno, kako ali zakaj, glavno, da je bil poln.

Na BA ste že igrali pred štirimi leti. Kako gledate na festival? Atmosfera, fani, nastop tukaj?
Hammermäßig, voll geil! (Fantastično, super). Vsi smo zelo zadovoljni z nastopom. Tukaj se počutimo zelo dobrodošle. Vsi so zelo prijazni in pripravljeni pomagati. Prav tako nam je všeč to, da ni razlike, kateri band si. Če si velik kot npr. Mötorhead, Morbid Angel ali manjši kot mi. Vsi smo skupaj in ne ločujejo bendov, kot drugod. Prej smo šli mimo Exodusov in to ti res da tak družinski občutek in naredi stvar zelo simpatično. Prejšnji teden smo igrali na festivalu, kjer je bil camping za manjše bende od tistega za večje oddaljen več kilometrov. To nam je všeč na BA, da kljub temu, da so velik festival, niso uvedli tega ločevanja. Tako da jim je res uspelo ohraniti to easy-going atmosfero.

Kakšen je bil vaš nastop tukaj pred štirimi leti?
Takrat je bila manjša publika in ljudje nas še niso tako poznali, zato so tudi na začetku bili bolj zadržani. Letos je bilo več ljudi, ker so vedeli, kaj jih čaka, nam je bilo zato tudi lažje kot pred štirimi leti.

Napovedali ste tudi Best-of album – Aus Liebe zum Geld. Je album že končan, kaj lahko razen klasične Grindfuckers glasbe pričakujemo? Kdaj ga nameravate izdati?
V principu je album končan. Zdaj se moramo še domeniti, v kakšnem zaporedju bodo pesmi. Mislim, da bomo v naslednjem tednu to naredili. Naredili smo ga, ker nimamo labela in ne moremo vedno vlačiti s sabo vseh štirih albumov in jih tiskati, tako da bodo počasi šli iz prodaje in bo na voljo best-of, kjer bodo zbrani najboljši komadi s štirih plat. Zdaj delamo tudi na bookletu in že vemo, kaj vse bo šlo v album. Seveda bo spet napolnjen do roba. Na njem bosta dve novi pesmi. V bistvi sovpada z 10. obletnico obstoja.

Po desetih letih delovanja, kako gledate na dosedanjo pot in kaj mislite, kam vas pelje prihodnost?
Težko rečti. Nekaj let bomo še defenitivno delali dalje, potem pa bomo videli kaj pride. Pred desetimi leti še nismo imeli nič, nobenega CD-ja ali načrta. Vse se je spontano razvilo. Pred desetimi leti si nismo razbijali glave, kaj bo v prihodnje in tudi danes si je ne bomo. Seveda se trudimo in delamo na tem, ampak ne ženemo se za tem, da bi postali večji in naredili več albumov. Glavno je, da nam je zabavno.

Imate kakšne besede inspiracije za glasbenike, ki so na začetku?
Ja. Nehajte! (smeh ostalih) Ne, čakaj, nisem povedal do konca. Nehajte razmišljati in preprosto igrajte. Če si srcem pri stvari in delaš glasbo, se bodo tudi našli ljudje, ki jim bo to všeč. Ne razmišljaj preprosto delaj glasbo, delaj, delaj, delaj.
Mislim, da moraš poskusiti biti kreativen in ne iti ravno po isti poti kot drugi. Na začetku je resda mogoče težko, ampak se splača. Saj pri Grindfuckersih je bilo na začetku tudi težko. Mislili smo, da bodo ljudje takoj rekli. „Nehajte s tem sranjem, ampak kot vidiš se stvar razvila.“
Problem je, da je za veliko skupin v ospredju samo uspeh. Še posebej ta myspace generacija. Poznam dosti skupin, ki ima že tisoče fanov, kontaktov in emailov, ampak niso še posneli ene same pesmi. Manj bi se morali obremenjevati s tistimi ljudmi na internetu in se bolj osredotočiti na tiste pred odrom. Tisti pred odrom so tisti, ki te podpirajo s tem, da kupijo CD in majice. Popularnost resnično ni vse.

Miha Mele

Povezani članki: