Idila ob Kolpi – Schengenfest 2011

Idila ob Kolpi - Schengenfest 2011

Idila ob Kolpi – Schengenfest 2011

Vinica / Krajinski park Kolpa
5. – 7. 8. 2011

Med petim in sedmim avgustom se je letos že četrtič odvijal Festival zvoka, sonca in zabave. Po lanskoletnem šoku, ko je na Schengenfest prišlo okoli 10.000 zabave željnih obiskovalcev, so se organizatorji potrudili ter v upanju na še večje število udeležencev izbrali novo lokacijo. Slabih sto metrov stran kot prejšnja leta, tik ob reki Kolpi, so v roku treh dni izpeljali raznolik program, ki je obetal obilico zabave.

Petkovo večerno dogajanje se je pričelo okoli sedme ure, ko so na oder prikorakali člani razmeroma mlade skupine Liquf. Pet fantov je razredčeni skupinici pod odrom predstavilo svoj glasbeni izbor melodičnih pop rock skladb. S pesmimi kot sta Krila in Iluzija niso glasbeni industriji pokazali ničesar, kar ne ni bilo že slišano, so pa ustvarili prijetno vzdušje ter privabljali vse več in več radovednih poslušalcev.
Nasledili so jih štirje Primorci, ki so na odru zažigali z edinstveno fuzijo rocka s funkom ter številnimi drugimi zvrstmi. Low Peak Charlie so nam postregli z nalezljivimi ritmi ter prisotne solidno ogreli za nadaljnje nastope. Ko so se primorski rockerji bližali zadnjemu komadu, se je prizorišče že dodobra napolnilo, kar seveda ni bilo presenetljivo, saj je sledilo prvo večje ime večera – Edo Maajka. Balkanski raper je imel med prisotnimi nedvomno veliko privržencev, saj so se refreni pesmi kot so Prikaze, No sikiriki, Prziiiii in Bomba glasno razlegli izpred odra. Po zadnjem komadu pa si je prislužil glasen aplavz ter še glasnejše skandiranje. Željam oboževalcev po nadaljevanju nastopa Edo ni ugodil, a le ti mu zamere niso predolgo držali, saj je sledila prva punk skupina večera.

Niet, ki imajo za seboj že več kot dvajset let koncertne kilometrine, so s pesmijo Tvoje oči otvorili svoj predvidoma enourni koncert. Da nas večina zna skoraj vsa besedila na pamet, mislim, da ni potrebno pretirano poudarjati. Vijolice, Ruski vohun, Vsak dan se kaj lepega začne, Depresija, Sam, Lep dan za smrt… ničesar ni manjkalo in pričakovanja o dobro odigranem koncertu so bila nedvomno izpolnjena. Prljavo kazalište so kot naslednja skupina naleteli na razgreto občinstvo in s svojimi skoraj ponarodelimi uspešnicami mladim in starim poslušalcem na obraz pričarali nostalgične nasmehe. V ritmih hitov Mi plešemo, Crno bijeli svijet, Ne zovi, mama, doktora, Sve je lako, kad si mlad je večtisoč glava množica poplesavala do samega zaključka.

Kljub temu, da se je petkov večer že kar nekaj časa nazaj prelevil v sobotno jutro, je Ljubljančane, ki so sledili, pričakala kar številčna množica. Po samostojnem nastopu Perota Lovšina na festivalu ŠVIC, ga je bilo na Schengenfestu možno videti skupaj z ostalimi člani slovenske punk rock skupine Pankrti. Osmi dan, Lublana je bulana, Totalna revolucija ter Bandiera Rossa so bile uspešnice, ki jih je občinstvo najbolje sprejelo. Množica se je počasi razpršila in Dirtswitch so kot zadnjo skupino večera pričakali le najbolj vztrajni glasbeni navdušenci. Fantje, ki so na alternativni sceni le slaba tri leta, so tako okoli tretje ure zjutraj odigrali zadnjo skladbo večera.

S soncem obsijana sobota je obetala še en idealen dan za hlajenje v Kolpi. Med tretjo in peto uro popoldne pa so se obiskovalci, ki se z ležernim preživljanjem dneva v senci niso zadovoljili, lahko udeležili različnih delavnic, iger brez meja ali pa se sproščali v brezplačnem lunaparku. Tekom dneva pa je bilo seveda poskrbljeno tudi za glasbeno spremljavo, saj so od popoldanskih ur pa do večera na second stage-u različni DJ-ji nažigali (na žalost dokaj monotone) base.

Okoli šeste je oder zavzela zasedba Voyage, ki so poleg svojih singlov zaigrali še priredbe rock hitov (Welcome to the Jungle). Glede na to, da se je prva skupina začela sorazmerno zgodaj, se jih je pod odrom nabrala le peščica in tudi pri Shyam, ki so sledili, se stanje pod odrom ni pretirano spremenilo. Posavski kvintet, ki ustvarja indie rock, je predstavil svoj repertoar singlov s treh izdanih albumov. A šele pri nemški melodični rock zasedbi Lee Jay Cop, ki deluje pod okriljem slovenskega producenta Žareta Paka, se je prizorišče začelo počasi polniti.

Prva sobotna skupina, ki ji je dejansko uspelo množico spraviti pokonci, so bili Superhiks. Makedonski ska/reggae rockerji so uspešno pričeli ogrevati občinstvo. Njihovo delo pa so nadaljevali štirje fantje, člani skupine Srečna mladina. Le ti, ki so se poimenovali po komadu prejšnji dan slišane skupine Niet, so zabavali prisotne ter zaključili z priredbo pesmi Ace of spades skupine Motörhead. Uspešno so ustvarili prijetno vzdušje ter pripravili poslušalce na prihod nestrpno pričakovanega moža, ki je obetal enega izmed boljših nastopov letošnjega Schengenfesta. Na oder je seveda stopil nihče drug kot Vlado Kreslin z bendom Mali bogovi. Z venčkom enajstih spremljevalnih vokalistk je otvoril s pesmijo To pri nas ni možno ter nadaljeval s hiti kot so Preko Mure, preko Drave, Tisoč let, Krasni novi svet, Lahko bi zletela, Namesto koga roža cveti, Od višine se zvrti… Ne glede na to kaj je začel peti, so mu vsi prisotni družno sledili, če ne pri celotnem besedilu, pa vsaj pri petju refrenov. Ko pa so se po kampu razlegli prvi akordi pesmi Z Goričkega v Piran, je vsak objel svojega soseda preko ramen ter se prepustil mojstru črne kitare, ki je svoj zavidljivi repertoar zaključil s tradicionalno skladbo Kuku.

Nadaljevanje sobotnega koncertnega večera je množica pričakala v rahlo okrnjeni obliki. V prvih vrstah so se zbrali privrženci legendarne skupine Bijelo dugme, ki pa je na žalost razočarala. Nastopili sta pravzaprav dve skupini. V prvi je zapel Alen Islamović, v drugi pa Mladen Vojičić – Tifa, oba bivša pevca bivše jugoslovanske rock zasedbe. Ponudili so nam sicer vse svoje uspešnice od Ðurđevdan, Napile se ulice, Ružica si bila pa do Lipe cvatu, Ne spavaj, mala moja ter Hajdemo u planine, a prisotne so pustili dokaj hladne in še pred koncem nastopa Mladena s svojo skupino je bilo prizorišče že skoraj prazno. CoverLover so tako svoje izbrane priredbe zaigrali redkim, ki so še vztrajali pred odrom ter zaključili drugi dan ne največjega, temveč samooklicanega najbolj sexy slovenskega festivala.

Ves ta čas, ko so se na glavnem odru vrstile ena skupina za drugo, pa so na drugem, manjšem odru nažigali različni DJ-ji. Resda se je pod plesnim odrom zbralo še manj ljudi, kot jih je bilo na začetku ali koncu dneva pred velikim, a slednji so se prepustili globokim basom ter hitremu ritmu.

Zadnji večer festivala je pričel zagrebški pop sekstet Pink Studio. Nadaljevali pa so štirje fantje pod imenom Stara šula, ki so enega izmed zaigranih komadov (Slovenska pesem) napisali skupaj z navdihom Srečka Kosovela. Pravo ogrevanje prisotnih se je pričelo šele z nastopom zasedbe EightBomb ob zvokih zvrsti rockabilly, nadaljevalo pa z industrial rock projektom DJ-a Ala Jourgensena – RevCo World. Kot prvi del balkanske trojice, ki je nastopila v nedeljo, je na oder stopil oktet Sveže Amputirana Roka Satrianija, bolj znan pod imenom S.A.R.S., ki ustvarja edinstveno mešanico srbske tradicionalne glasbe s prepleti reggae, hip-hop ter blues melodij. Beograjčani, ki so v letošnjem letu izdali nov album (Perspektiva), so naleteli na izredno dobro razpoložene poslušalce. Za začetek so nizali hite z novega albuma (Može i drugačije, Mir i ljubav, To rade), sledile pa so jim že utrjene stare uspešnice, ki so skupino ponesle med zvezde bivše Juge (Rakija, Ana, Ratujemo, Budim se). Največjega odziva je bil deležen ravno zadnji, poslovilni komad Budjav lebac, ki so ga obiskovalci Schengenfesta očitno znali na pamet. The Qemists, ki so sledili, so že s prvim setom pogreli prisotne in jih v plešočem transu držali vse do odhoda z odra. Britanski trio, ki ni le priplaval iz rock vod na drum’n’bass sceno, temveč ustvaril unikatno fuzijo obeh zvrsti, je bil z globokimi basi ter distorzijami nedvomno pravi izbor z nalogo, da prizorišče ogreje ter pripravi na skupino, zaradi katere je bilo prodanih največ enodnevnih kart, sledila je namreč Dubioza Kolektiv. Fantje iz Bosne, ki ustvarjajo preplet reggae, dub in bosanske etno glasbe, so pričeli s pesmijo Wake up, nato pa hite nizali kar enega za drugim. Blam, Recesija, Firma ilegal, Dosta, Funk Soul Brother…publika je poznala vse, le pri pesmih, ki bodo izšle septembra na albumu Wild Wild East se je petje prisotnih stišalo (USA, Eurosong). Svetlobni efekti v rdečih, rumenih in zelenih barvah so med drugim poskrbeli za pravšnje vzdušje in kljub temu, da sem osebno Dubiozo slišala že petič, me fantje vsakič na novo navdušijo. Kdor zna, pač zna.

Za prijeten zaključek je poskrbela zasedba, ki ima korenine kar na šestih koncih sveta. Štirje fantje ter dve punci, ki skupaj ustvarjajo ciganske punk/metal melodije s pridihom balkanskih ritmov, pod imenom Kultur Shock, so pripravili energično teatralen nastop. Romana, Tutti Frutti ter Hashishi pa so kot eni izmed bolj znanih komadov predstavljali momente, ko iz dna srca zapojejo vsi prisotni.

Schengenfest 2011 je bil tako zaključen in je upravičil svoje ime. Glasbe, sonca in zabave je bilo na pretek, če pa so tudi najbolj sexy slovenski festival, naj presodi vsak sam.

Petra Vadas

 

 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.