Londonska pravljica – Fantom iz opere

Londonska pravljica - Fantom iz opere

Londonska pravljica – Fantom iz opere

London / Her Majesty’s Theatre
30. 6. 2011

Med izgubljanjem od ene do druge tipične londonske turistične destinacije sva si s kolegico zaželeli malo drugačne popestritve večera. Na srečo sva jo načrtovali in že v naprej rezervirali vstopnici za glasbeno verzijo klasike francoske literature – Le Fantôme de l’Opér –  ki že 25 let kraljuje odru Her Majesty’s Theatre v samem centru Londona. Že kakšne tri ure pred samo predstavo so bile vse karte razprodane, pričakovanje ob ogledu tako znanega muzikala pa, vsaj pri meni, na vrhuncu. Zgodba o iznakaženem glasbenem ustvarjalcu(John OwenJones), ki prebiva v katakombah operne hiše ter njegovi ljubezni Christine (Sofia Escobar), mladi in nadarjeni pevki, je postala svetovna uspešnica z več kot petdesetimi velikimi gledališkimi nagradami in prav zaradi tega se je obetala veličastna noč.

Prvo dejanje se prične z generalko pred izvedo opere Hanibal, ki jo zmoti upravitelj same opere z novico o odpovedi ter predstavitvijo novih lastnikov. Prisotne zdrami fantom iz opere, ki je zaslužen za to, da Christine lahko zablesti v glavni vlogi v vseh sledečih predstavah. Fantomu pa se ima tudi za zahvaliti, da je ponovno prišla v stik s svojo otroško ljubeznijo Raoulom (Will Barratt). Ker pa se pri večini uspešnic ljubezen meša z pridihom grenkobe, je tudi Gaston Leroux, prvotni avtor te zgodbe, zaljubljencema naklonil tragičen konec.

Že pri prvem dvigu zavese so mi mravljinci preplavili telo in me obdajali vse do zadnjega dejanja skupaj s stoječim aplavzom prisotnih ter večkratnimi prikloni nastopajočih. Za temačno, hladno ozračje pa je bilo poskrbljeno tudi s tehnične strani, saj so operno hišo hladili s suhim ledom ter vsakič, ko je fantom stopil na oder, hlajenje še povečali. Z okoli desetimi napravami, ki so ustvarjale pridih megle in dima ter številnimi svečami je bila scena dodelana do perfekcije. Posebno pohvalni pa so vsi prizori, ki so se odvijali v podzemlju, saj je tehnikom resnično uspelo pričarati vtis vode, po kateri je fantom pripeljal svojo mlado varovanko.

Kljub temu, da nisem pristaš klasične glasbe, moram priznati, da je bil ta muzikal nekaj najlepšega, kar sem videla v svojem kratkem življenju. Brez dvoma bi pritegnil še tako velikega nasprotnika opernega petja ter ga pustil brez besed, če ne zaradi prefinjene glasbe pa zaradi veličastnosti scene in kostumov.

Petra Vadas

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.