k.d. lang in The Siss Boom Bang v Londonu

k.d. lang in The Siss Boom Bang v Londonu

k.d. lang in The Siss Boom Bang v Londonu

Velika Britanija / London / Royal Festival Hall
3. 6. 2011
Vstopnina: 40 £

»Koga čakamo in kdo je k.d. lang?« sta bili vprašanji dveh mladenk generacije Lady Gaga naslonjenih na ograjo, ki sta v petkovem večeru ob pohajkovanju okoli Royal Festival Hall naleteli na skupino okoli 50 oboževalcev, ki smo čakali na prihod k.d. lang iz dvorane. Odgovor, delno v hecu, dveh starejših (po srcu) mladenk, sicer spremljevalk dveh gorečih oboževalk, je bil, da je ne moreta poznati, ker nista stari med 40. in 50. let (oz. nista svoja dvajseta leta preživljali v času lang-ove največje, tudi MTV, prepoznavnosti) in/ali nista lezbijki. Bo že držalo, da je v vsaki šali del resnice. A kaj, ko je resnica tudi, da so na slabšem tisti, ki njene glasbe in lepote moči ter tenkočutnosti njenega glasu ne poznajo, pa četudi se uvrščajo v katero izmed zgoraj navedenih skupin.

Kanadčanka Kathryn Dawn Lang, poznana pod imenom k.d. lang, ki je svojo glasbeno pot začela v prvi polovici osemdesetih v country vodah, je širšo prepoznavnost po prvencu v letu 1984 s skupino The Reclines, A Thruly Westeran Experiance, dosegla leta 1987 v duetu z Royem Orbinsom s pesmijo Crying za katerega je prejela prvo od štirih grammy nagrad (zadnjega sta skupaj s Tony Bennetom prejela leta 2004 za pesem A Wonderful World). V naslednjih dveh letih sta ji sledili kritiško izredno pohvaljena albuma, solo prvenec Shadowland in z grammijem še kako zasluženo nagrajen album Absolute Torch and Twang. V začetku 90-tih se je počasi, a vztrajno začela oddaljevati od country v bolj pop in eksperimentalne vode, kar se je najprej odzrazilo v letu 1992 izdanem albumu Ingénue, na katerem se nahaja njen največji hit Constant Craving. Po letu 2008 in zadnjem avtorskem albumu Watershed je k.d. v začetku aprila skupaj z zasedbo The Siss Boom Bang izdala Sing it Loud posnet v Nashvillu, prvi album posnet s skupino po že omenjenih The Reclines, s katerim se je ponovno zbližala s country koreninam. Na turnejo ob izidu novega albuma se je prvič po dvajsetlih letih odpravila s skupino, na dveh razprodanih večerih se je ustavila tudi v sončnem Londonu.

»I’ve lost my edge, It’s left the building like Elvis, I guess« besedilo z začetka pesmi Habit of mine ne bi moglo biti večje nasprotje nastopa k.d. lang in »moškega, ki mi je spremenil življenje«, kot je sama skupinsko poimenovalo peterico iz The Siss Boom Bang, čeravno je sama in pa sama scenska postavitev in osvetlitev odra na trenutke spominjala na čase Elvisa. Peterica, ki je k.d. pomagala na plano izvabiti tisto igrivosti (tako v besedilih kot v nastopu), ki je manjkala po letu 2000 izdanem albumu Invincible Summer, je bila na odru večino časa sicer v drugem planu, a skupaj s k.d. so delovali kot odlično usklajen tandem. Njihovo glasbeno znanje je najbolj prišlo do izraza v uvodni I Confess, prvem singlu albuma, ter zadnji pesmi rednega dela koncerta, v odlično inštrumentalno in vokalno izvedeni Sugar Buzz. Če so se langove glasilke v prvih dveh pesmih še ogrevale in so bile pri drugi izvedeni pesmi, stari uspešnici Summerfling, manjše tehnične težave, je od takrat dalje vse potekalo odlično. Od razposajenosti k.d. lang; njenega poplesovanja po odru, s kitaro ali banjom v rokah (pri Sorrow Never More) ali brez njiju; koketiranja z občinstvom pri Miss Chatelaine; večkratni besedni nagajivosti med posameznimi pesmimi; vrhunske glasovne forme, ki je vrh – pričakovano – dosegla s stoječimi ovacijami nagrajeni izvedbi Cohenove legenderne Hallelujah; do bolj umirjenih tonov v pesmih Inglewood, Perfect Word, Heaven, A Sleep With No Dreaming, The Waters Edge. Odlično razpoloženo angleško in tuje občinstvo je k.d. lang in njene fante z odra spustilo po tretjem podaljšku in izvedbi country uspešnice z njenega drugega albuma s skupino The Reclines, Angel with a Lariat, Pay Dirt.

k.d. lang, ena izmed vokalno najboljših pevk našega časa (Tony Benet jo je označil za najboljšo pevko svoje generacije), ki bo konec leta vstopila v peto desetletje, je z odličnim novim albumov – ki najbolj zaživi v živi izvedbi – postala le še boljša. Vrhunski glasbeni večer!, ki se je končal z njenim podpisom na moji majici.

Polona Černič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.