Ben Harper – Give Till It’s Gone

Ben Harper - Give Till It's Gone

Ben Harper – Give Till It’s Gone

2011, Virgin Records / Dallas

Vsak čas ima svojega junaka. Ta (so)ustvarja zgodovino in pušča svoj pečat tako, da prispeva svoje lastne ideje ali dosežke, pomaga drugim po svojih najboljših močeh, da jih tudi oni dosežejo in skratka vse, česar se loti, spremeni v zlato, ki ohranja svojo vrednost tudi po tem, ko njegov najboljši trenutek izgine. Ben Harper je v bazenu folk, blues, soul, rock glasbe z afroameriškim vokalom sodobni prsni plavalec. Na stopničkah bi mu družbo brez težav delal nekoliko mlajši Jack Johnson, trener, ki je sooblikoval njegovo prsno tehniko, je Taj Mahal, starejši plavalec, ki ga Harper obožuje pa Neil Young. Harper je preplaval že kar nekaj dolžin tega glasbenega bazena, a se zdi, da se z zadnjim solo studijskim albumom Give Till It’s Gone vedno bolj nagiba h kakšni drugi plavalski disciplini.

Za izvajalca Ben Harperjevega kova, ki že ob rosnih let igra kitaro in je domač na jam season področju ter ubiranju kitarskih strun, v najstniških letih pa je njegov talent opazilo kar nekaj znanih folk glasbenikov (med slednjimi Taj Mahal in Tom Freund), sam pa je leta 1999 opozoril na novega surferskega igralca kitare Jacka Johnsona, sodelovanja z drugimi glasbenimi izvajalci niso nepoznana. S svojim desetim albumom Give Till It’s Gone, ki ga je Virgin Records (založba, pri kateri je zasidran že od leta 1994) izdala 17. maja 2011, v kolaboracijah ne zaostaja. Enajst pesmi, posnetih v studiu Jacksona Brownea v Los Angelesu, ki je tudi sodelujoč vokal v pop folk baladi Pray That our Love Sees the Dawn, postreže še z drugim zvenečim imenom. Ringo Starr, nekdanji bobnar The Beatles, se loti bobnarskega vložka na eni bolj zanimivih in optimističnih pesmi albuma Spilling Faith ter inštrumentalni Get There From Here, ki je jam season podaljšek prve. Zaščitni znak Harperja – reskav črnski vokal in osebnoizpovedna besedila, je globoko prisoten tudi v desetem studijskem albumu. Tudi če šteješ 42 let, so očitno glavna tematika ljubezenska razmerja in osnovna vprašanja bivanja oziroma ”neskladnost človeka samega po sebi in človeka, kakršen si želiš biti.” In če že začne s povešano glavo (Don’t give up on me now – uradno prva pesem albuma, izdana kot singel v Italiji), pa se album nadaljuje v bolj samozavestnem stilu. Neka mera čutnosti in ranljivosti je nemudoma občutna, a zvočna podoba (za kar poskrbijo člani 2008 ustanovljene Relentless 7 – Jason Mozersky na električni kitari, Jesse Ingalls na bas kitari in Jordan Richardson na bobnih) nudi zdravorazumski ”srednja mera” temelj, zaradi česar pesmi nikoli ne izpadejo solzave. To velja za baladno I Will not Be Broken, kot za počasno Feel Love in boleče življenjsko iskreno Pray That our Love Sees the Dawn. Uradni prvi singl albuma Rock N’ Roll is Free je tista tipična rock pesem s pridihom Neila Younga, pač prirejena za elektronska glasbila. Po podobnih stopinjah, le da se že približuje indie sektorju in s tem možnemu predvajanju na radijskih postajah, je Clearly Severely. Rock mentaliteto in ljubezensko tematiko nadaljujeta Waiting on A Sign in Dirty Little Lover , deloma tudi zadnja Do it Dor You, Do it for Us, ki v funk pridihu in velelniku končuje serenado razmerja – stori (to)zase, stori za naju. Javni poziv Harperjevi življenjski sopotnici, ki pa se zlahka implementira v življenje poslušalca.

Po Give Till It’s Gone se lahko poseže iz čiste radovednosti, da ugotoviš, v katerem delu prej omenjenega glasbenega bazena Ben Harper kot samostojen izvajalec, brez uradne pomoči svojih skupin, plava. Sodelovanje s slednjimi je očitno preoblikovalo glasbeno vsebino, ne pa tudi lirične izraznosti zapetega. Čutnost in pristnost ostajata, le da ju prežemajo rock melodije. A da se pridobi celostna slika tega izvajalca, nikakor ne posezite samo po njegovem zadnjem studijskem albumu.

Vesna Zagoršćak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.