Amplifier – konceptualna razlaga o prihodnosti človeštva

Charlie Barnes

Charlie Barnes

7. 6. 2011
Dunaj / Chelsea klub

Zakaj ime Amplifier? V modernem svetu, kjer je zaradi dostopnosti, popularnosti in relativno cenovno ugodne glasbene opreme glasbenih skupin ali posameznikov skoraj več kot družinskih skupnosti, se glasbeniki pri ustanavljanju benda prvič soočijo s pomembnostjo izbire imena. V dobi interneta je pač potrebno takoj izstopati in biti edinstven, kar se prične že pri iskanju imena.

Torej, zakaj Amplifier? Na prvi strani googla ti najprej navrže poizvedbo o istoimenski napravi, ki se uporablja za jačanje signala, itd … Zakaj potem tako splošno in nedefinirana beseda za naziv skupine? Pri Amplifier bendu postane to še najbolj jasno, ko jih enkrat doživiš v živo, ker so tako rekoč ojačevalci zvoka. Za dotično doživetje je bilo treba iti na Dunaj. Ampak ne v kak Gasometer ali kakšno drugo večjo in prestižnejšo dvorano, ki postavlja mesto Dunaj na zemljevid pomembnejših točk koncertiranja v Evropi. Ne, treba je bilo iti v Chelsea klub, katerega notranjost močno spominja na podzemeljsko subkulturno dejavnost podobno Metelkovi, pa čeprav po velikosti ne presega prostorov Gale Hale ali Menze. Torej se je že po kapaciteti prostora nakazovalo, da Amplifier niso nek bend, na katerega bi se vsulo več tisoč obiskovalcev. Ne, Amplifier je skupina, ki deluje podtalno, svoje adute pa razkriva kot uganke, ki jih je potrebno sproti odkrivati. Za kar pa je seveda potrebnega kar nekaj vloženega truda. Tukaj se seveda ustavi pri mejniku pojmovanja glasbenega avanturista in glasbenega komformista. Da razumeš Amplifier kot ekvivalent kakovosti, karizme in nasploh kulskosti, moraš zaobiti svet blišča, pompoznosti in ovekovečenja embalaže pred izdelkom, kot ga poznamo preko popularne glasbene industrije kovačenja trendovskih muh enodnevnic, drugače imenovanega MTV-ja.

Kot že povedano, »toilet club«, kot ga je poimenoval sam basist skupine Neil Mahony, ni bil razprodan, je pa bila dovolj velika gneča, da se je dalo opaziti, da Chelsea club ne slovi ravno po zračnem in klimatiziranem prostoru. Četudi predskupina ni bila najavljena, je za uvodno razpredanje glasbenih stratosfer poskrbel Charlie Barnes (sodelavec Amplifier benda na klaviaturah pri zadnjem, lanskoletnem dvojnem albumu The Octopus). Tako si se še v ne pretirano zapolnjenem prostoru lahko naužil atomov glasbe in neprekinjeno opazoval ustvarjalnost Charlieja, katerega roke in noge so opletale po raznoraznih gumbih na efektih. Udarci in gestiranje z rokami, igranje z vokalom, klaviaturami in računalnikom ter raznoraznim loopanjem zvokov; z vsem je dokazal, kako lahko ena sama oseba uprizori zvok veččlanskega benda. Dobili smo zanimiv žanrsko indie obarvan, minimalističen, a ritemsko kompleksen nastop enega moža, z malimi spevnimi vokalnimi linijami, ki so vključevale dolge zloge. Vsekakor vredno poslušanja.

Amplifier so se na malem odru prikazali z zvokom zvona, ki je naznanil čas za ‘meditacijo’ in nas pripravil na prvi komad z novega albuma The Wave. Vstopili smo v svet futurističnega karnevala s preroškim in ciničnim nagovorom frontmana Sela Balamirja ”Ladies and gentlemen, please step right up, for the end of the world!!” Ravno ta cinizem v izredno navihanih in inteligentnih besedilih in cinična drža Sela prikaže gospoda Ampliferja izredno karizmatičnega. Tako je sledil nabor pesmi iz že omenjenega konceptualnega zadnjega albuma The Octopus, za kateri so sledili še štirje komadi s starejših plat. Slišali smo sicer “le” dvanajst pesmi, ki pa zaradi nekonvencionalnih dolžin ni pomenilo, da je bil koncert kratek. Ta se je prevesil v skoraj drugo uro trajanja.

V čem torej Amplifier izstopajo? Vsekakor je to skupina, ki jo je potrebno videti v živo. Bend, ki da veliko na atmosfero in maso zvoka kitar ter basa, medtem ko eksperimentira z obliko in zvokom po pinkfloydovsko. Tako konceptualno razlaga o prihodnosti človeštva. O samemu človeku kot nepomembnemu mikro delčku univerzuma in o prostoru, v katerem živi – v vesolju – na planetu, kot že prispodobno sporoča komad “Planet Of Insects”.

Amplifier so trio, kateremu se je na letošnji turneji pridružil kitarist Steve Durose iz žal ne več delujoče skupine Oceansize, ki je domovala iz istega mesta kot Amplifier, angleškega Manchesterja. Nadvse razveseljujoče, da se je Steve pridružil Amplifierju, pa čeprav zgolj za turnejo, saj oba benda povezuje podobna filozofija, zvok in nenazadnje tudi baza fenov. Poslušalci smo tako dobili dvojno dozo masovnih kitar in basa, ki ga dejansko lahko poimenujemo v celovito napravo za jačanje zvoka – ojačevalec. Še anekdota s koncerta, ko je med tihim trenutkom nekdo iz publike zakričal “Oceansize”, je bilo zanimivo opazovati reakcijo Steva, ki je to nekako prezrl, medtem ko je Sel cinično, a z nasmeškom, kot se zanj spodobi, odvrnil “Stop living in the fucking past, mate”.

Za bend lahko mirno trdimo, da je glasbeni razvoj fenomenalen, videti to v živo pa privilegij in nov velik pečat v koncertnih doživljajih. Nastop, ki je bil skoraj tehnično brezhiben, razen činel, ki niso želele glasno odzvanjati, kar se je malenkost poznalo pri ritmičnosti bobnarja Matta, toda celovito odigrano kot se za prave profesionalce spodobi. Sama kapaciteta in akustična zmožnost prostora sicer niso dovoljevale razkrivanja vseh zvočnih potencialov, a bilo je dovolj, da smo dobili odgovor, zakaj skupini dotično ime. Selov vokal je v živo še za stopnjo bolj karizmatičen, ciničen, a hkrati spokojen. Kar se za tovrstni žanr redko spodobi, saj trdo preigravanje riffov včasih kar kriči po kričanju. Vendar Sel to opravi elegantno spevno in pripovedniško, kot le on to zmore.

Za vse ljubitelje progresivnega in alternativnega rocka močno priporočeno. Če jih želite videti v živo, boste imeli kmalu spet priložnost, saj bi naj bili predskupina Dream Theatru na Dunaju, 27.7. v Gasometru.

Setlista:

1. The Wave
2. Interglacial Spell
3. Planet Of Insects
4. The Octopus
5. Interstellar
6. The Emperor
7. Fall Of the Empire
8. Trading Dark Matter On The Stock Exchange
———————————————-
9. Continuum
10. Motorhead
11. UFOs
12. Airborne

Tekst & foto: Jani Premužič & Branka Resnik

Fotogalerija:

Povezani članki:

Značke: ,