Demolition Group – Planet starcev

Demolition Group - Planet starcev

Demolition Group – Planet starcev

2011, samozaložba

Demolition Group so bržkone eden bolj poštenih bendov na domači sceni. Pa tudi sicer, če takole pomislim. Nikoli niso delali muzike, ker bi jo morali in ko jim je bilo dovolj, so se preprosto umaknili. Brez nakladanja, slabe volje ali nekih hudih osebnih razprtij. Če nimaš kaj pametnega povedati, je bolje, da si kar tiho.

In kot so nenadoma odšli, so se tudi pojavili. Razlogi so fenomenološko podobni: zahotelo se jim je rock ‘n’ rolla. Hipno in iz afekta. Še na starem forumu njihove nekdanje, v čebelje barve odane spletne strani, se je v letih premora tu in tam s kakim komentarjem ali odgovorom oglasil Goran, vokalist zasedbe, nekaj nostalgikov nas je upalo, da jih bomo ponovno videli na odrih, kakega večjega besedičenja pa ni bilo. Kar niti ni slabo. Osladnost in kičastost pač ne gresta skupaj z Demolition Group.

Do nove plošče imam podoben odnos oziroma o glasbi mnenje, približno podobno tistemu izkazanemu v uvodu. Naslov se mi zdi posrečen in, jebiga, tudi resničen. Demolition Group ne presenečajo, zato pa upravičujejo pričakovanja tistih, ki imamo njihovo glasbo radi. Zvok je, kljub okrepitvam na basu in bobnih, tipičen in prepoznaven. 13 skladb je prepričljivih, energičnih in funky. So take, kot morajo biti. Pomanjkanje balad ne preseneča (niti jih ne pogrešam), slabe skladbe na albumu ni, med vožnjo po avtocesti pa smo najbolj tripali na skladbo Dan dolgih sanj ter levi trojček na koncu plošče: 2x Planet starcev in Ljubiva za svet. Slednja je tudi moj osebni favorit, opozorimo pa še na primerno razporeditev skladb na albumu, kar vam dajo slutiti že s prvonapisano Gospodar. Plošča v celoti, tako DG, opisuje današnjo, mladim nenaklonjeno družbo. Ne čutimo se poklicani, da bi odpirali debate o tej tezi, vsekakor pa je je malce ironično, da na tale problem opozarjajo možje in ne fantiči. Ampak jebiga, v Sloveniji ima največji panker že 60 križev, na Planetu starcev pa vladajo Demolition Group.

En velik ja.

Matjaž Jaušovec

Povezani članki: