Let na krilih plavega aviona – Rundek Cargo trio v Kinu Šiška

DarkoRundek_050411_02

Ljubljana / Kino Šiška
5. 4. 2011

Bil je večer za romantiko, melanholijo, žalost, veselje, intimo, pesmi o vojni, denarju, mešanju kultur in seveda o ljubezni. Bil je koncert zasedbe Rundek Cargo trio v Kinu Šiška. Bil je Darko Rundek in njegov nezamenljivi glas. Bila je Isabel s svojimi virtuoznostmi na violini. In bil je Dušan Vranić – Duco s prsti na harmoniki ali pianinu, glasom, ki je lepo dopolnjeval Rundkovega, činelami, zalepljenimi na eni nogi in basom nedaleč od druge, ter številnimi drugimi igračkami na dosegu roke. V Ljubljano so prišli predstavit novi, pravzaprav prvi album tria: Plavi avion. Svoj namen so vzeli zelo resno in zaigrali prav vseh dvanajst pesmi s ploščka. V njih Rundek ostaja zvest svojemu prepoznavnemu stilu, obenem pa daje veliko prostora svojima sopotnikoma na letu plavega aviona. Prav vsak od njih tako doda svoj delček mozaika, iz katerega nastane ganljiva zvočna zgodba.

Rundek nas je tako popeljal na potovanje od Kurdistana do bregov Drine. Vmes si je seveda vzel čas tudi za izmenjavo mnenj s sprva malce zadržanim in sramežljivim občinstvom, ki se je zares razživelo šele v drugem delu. Ampak če se vrnemo k prvemu, naj omenim nekaj pesmi, ki so na mojo malenkost naredile poseben vtis. Medtem ko se je Rundkov raskavi in teatralni glas boril s silami (U borbi sa silama), smo se poslušalci borili z dlakami, ki so silile pokonci. Med balado Sanjala si da si sretna je širok razpon na violini demonstrirala Isabel, ki je iz svojega inštrumenta najprej izvabljala nadvse subtilne, na koncu pa precej rockovske zvoke. Recesijskim časom primerna je dubovsko obarvana pesem Para ljude vara, ki jo je trio, kako ironično, prvič zaigral pred skupino bančnikov. Menda so bili navdušni, kot smo bili navdušeni mi še nad eno prelepo pesmico Sadimo lan, med katero so nas v zadnjih, stoječe/plesno razpoloženih vrstah že pošteno srbeli prsti. Prvi del je po skoraj uri in pol zaključila pesem Drina, pesem o Balkanu, Bosni in Hercegovini, vojni in odhajanju…

V drugem delu nam je Rundek postregel s preverjeno ponudbo evergreenov, ki se jih je od časa Haustorja do danes nabralo kar zajeten kup. Počasi smo si tudi poslušalci opogumili, se odlepili od svojih stolov ter zaplesali in zapeli skupaj s triom. Lepo je bilo znova v živo slišati pesmi kot so Ruke, Ena, Aj Karmela, Uzalud pitaš in seveda Apokalipso. Ta naj bi bil tudi zadnji, a občinstvo se ni kar tako dalo in Rundek Cargo Trio se je hočeš nočeš moral vrniti na oder. Končno se je zares poslovil s Haustorjevim hitom Šal od svile. Prelepa pesem za prelep zaključek večera.

Tekst: Ines Kočar
Foto: Uroš Škrjanc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.