Leonard Cohen – Songs from the Road

Leonard Cohen - Songs from the Road

Leonard Cohen – Songs from the Road

2010, Sony Music / Menart

Leonard Cohen, gospod častitljivih let, bistrega uma in poskočnega koraka ima poleg vsega naštetega tudi dober čut za posel. Sklepajoč iz njegove nekajletne preteklosti ga je bržkone dobil šele v zadnjem obdobju, saj je bila razlog za njegovo ponovno svetovno turnejo ravno težka finančna situacija, v katero je bil pahnjen zaradi pohlepnosti ljudi, ki jim je v rock’n’roll poslu zaupal. Iz zen stanja v samostanu je bil torej prisiljen ponovno nastopiti na vseh bolj ali manj znanih svetovnih odrih od Tel Aviva do Londona in od Helsinkov do Kalifornije, s katerih se je nabralo kar nekaj avdio in video materiala, ki ga v izogibu ponovnemu stopicanju po tankem finančnem ledu kar pridno izdaja. Po Live in London, ki se, mimogrede, s pričujočim ploščkom prekriva le s štirimi komadi (Bird on the Wire, Suzanne, Hallelujah in Closing Time) in Live at the Isle of Wight 1970 je nekaj dni pred ljubljanskim koncertom oktobra lani izšel še komplet avdio in video zapisa Songs from the Road.

Zbrane pesmi niso tipičen best of pregled v živi izvedbi, ampak gre po producentovih besedah, zapisanih v spremni knjižici, za vrhunce koncertne turneje 2008/2009, torej dvanajst glasbenih presežkov, ki so nastali v sožitju glasbenikov in publike, dvanajst odrskih trenutkov, o katerih je kljub svoji železni navadi ne govoriti o končanem koncertu na poti nazaj v hotel spregovoril tudi sam Leonard Cohen. Prevzelo ga je bodisi 50.000 zelenih lučk v rokah obiskovalcev bodisi solist, ki je na dotičnem koncertu svojo točko odigral posebej prefinjeno, spet drugje je bil ganjen, da je organizator festivala v njihovo čast premaknil nastope skupin na drugih odrih, kar je posledično prineslo številno občinstvo, popolno tišino vse naokoli in magično vzdušje. Opisani vrhunci, ki so botrovali objavi na albumu, so torej bolj interne narave in jih je le ob avdio posnetkih težko razbrati, to pa nekoliko olajša priložen DVD, kjer je vse posnetke moč najti še v družbi vizualne komponente.

Zavoljo zbirke koncertnih kolažev in ne enotnega koncerta sicer ne vidimo gradnje koncertne atmosfere, ki se razumljivo na dogodkih takšne vrste ne sprevrže v kakršno koli vrsto rajanja ali veselice. Vseeno ima vsled bolj ali manj znanih komadov svoje vzpone in padce, ki jih poslušalec ob intimnem zavetju četudi večjih koncertnih prizorišč težko manifestira v okolico in deli z drugimi, temveč jih občuti v svoji notranjosti. Plošček z dušo in za njo!

Jurij Bizjak

Povezani članki: