Laura Marling – I Speak Because I Can

Laura Marling – I Speak Because I Can

Laura Marling – I Speak Because I Can

2010, Virgin Revords / Dallas

Laura Marling je mlada, že uveljavljena, angleška folk glasbenica, rojena leta 1990. Kot hčeri glasbenega producenta ji je bilo druženje z glasbo položeno v zibko in učenja igranja kitare se je lotila že pri petih letih. Zgodaj se je navdušila nad klasiki folk glasbe Neilom Youngom, Bobom Dylanom, Jamesom Taylorjem, Johnom Mayallom. Do leta 2008 je bila članica indie folk banda Noah and the Whale, med drugim je bila tudi v zvezi s pevcem in kitaristom te zasedbe, Charliejem Finkom. Tej propadli ljubezni je tudi tematsko posvečen njihov kasnejši album, The First Days Of Spring. Še v času sodelovanja z Noah and the Whale pa je izšel Laurin solo prvenec z naslovom Alas, I Can Not Swim. V skladu z njeno naravo je bil pol mračnih slutenj, nesrečne romantike, ki se je kazala skozi različne odtenke akustičnega zvoka.

V nobenem smislu I Speak Because I Can ne prinaša ničesar revolucionarnega. Značilni način igranja kitare, ki pogosto prehaja iz anglo-saksonskega folka v bolj latinizirane ritme, menjave ritma v skladu z zvestim kopiranjem notranjega toka čustev. Značilna barva vokala, ki skuša v svoje mreže ravno tako z menjavanjem barv melodije in tempa lovi isti cilj. Zdi pa se, da se je mladostniška vihravost preoblikovala v nekaj bolj resnobnega. Počutje je minimalistično skoncentrirano v tamačnost in delno deziluzirano ljubezensko trpljenje. Svoje svetobolje glasbenica izraža v spretno napisanih stihih, ki jim v obrtniškem smislu ni mogoče dosti očitati. Počasno kopičenje podob, uspešno raziskovanje vzvodov nekega trenutka, izdelana estetika njenih slik … Atmosfera, ki jo s svojo glasbo ustvarja Laura Marling, je spleenovska, kot barve neba in mimohod spreminjajočih se oblakov, zaradi česar je že drugič nominirana za Mercuryjevo nagrado. Obstaja pa ključni element, ki jo loči od njenih vzornikov, denimo Neila Younga in Boba Dylana, ki sta zmožna s pesmimi rasti, leteti nad pokrajino svojega imaginarija, se sproti oblikovati v kraje in predmete, ki jih srečata na poti in s to širino ustvarjati tudi svoj kultni umetniški imidž in klasično popularno glasbo. V primerjavi s takšnimi glasbeniki je Laura Marling zaenkrat še nebogljeni golič, ki nemočno čivka o svoji bolečini – in o ničemer drugem.

I Speak Bceause I Can je dodelan, v nekem smislu izviren izdelek, ki pa bo verjetno hitro utonil v pozabo v poplavi podobne glasbe iz žanra. Šele v prihodnosti je tako pričakovati informacije o možnem dometu Laure Marling in njenenega ustvarjanja.

MS

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.