Razgaljena duša in iskreno srce – Scott Kelly v Klubu Gromka

Razgaljena duša in iskreno srce - Scott Kelly v Klubu Gromka

Razgaljena duša in iskreno srce – Scott Kelly v Klubu Gromka

Ljubljana / Metelkova mesto / Klub Gromka
23. 2. 2011
Vstopnina: 8 €

Scott Kelly na prvi pogled ne deluje kot človek, ki sedi v svojem privatnem kotičku in bere Kurta Vonneguta. Scott Kelly na prvi pogled deluje kot človek, ki ljudem, ki sedijo doma in berejo, pripelje pico ali, še bolje, kamion peska, ko zidajo prizidek. Nesmrtne puhlice o varanju izgledov nima posebnega smisla ponavljati, ker smo vsi že dovolj pametni, da vemo, kako je sojenje na podlagi videza bedasto. O resničnosti namišljenih lastnosti, ki se jih ljudje spomnimo na podlagi videza, se je najbolje prepričati na lastno pest, od blizu, v živo in z vsemi čutili. In tudi, ali pa še posebej takrat, ko gre za uveljavljene glasbenike, za katere si lahko hitro mislimo, da po četrtletju ustvarjanja pred nami nimajo skrivnosti, je priporočljivo imeti otroško naivna ušesa.

Kelly, ki s prijatelji ustvarja v mali četici pošastnih zasedb (če kot najbolj očitne izpostavimo samo Neurosis in Shrinebuilder) in poleg tega vodi še radijsko postajo ter založbo, piše brutalno iskren blog in vse svoje pomembne zemeljske skrbi posveča svoji družini, se je tokrat pri nas ustavil v povsem razgaljeni različici. Navajeni smo ga oblečenega v neizogibno gmoto zvoka, a tako, kot je iskren in direkten v svojem pisanju ter skupinskih nastopih, je iskreno preprost tudi na solo koncertih. Samo z akustično kitaro in vokalom se da početi omejeno število zvočnih deviacij, a plat Scottove osebnosti in ustvarjanja, ki se je pokazala na sredinem koncertu, le-teh tako ali tako ne zahteva. Nastop je Scott še nekoliko zadržano začel z We Let the Hell Come, katero sicer preigrava s Shrinebuilder in naj bi se pojavila tudi na njihovem naslednjem albumu. Nato se je začel sprehajati po svojem repeortarju še neposnetih pesmi ter predvsem tistih z novega albuma The Wake. Šele po tretji skladbi se je nekoliko razgovoril, čutiti je bilo, da je v njem popustila napetost in tistim, ki smo se pustili, je dovolil vpogled v njegove strahove, skrbi, bolečino, ljubezen, agresijo in dojemanje vseh teh občutij. Z vsako pesmijo se je bolj odpiral in kdor je njegovim besedilom zares prisluhnil, se je verjetno počutil že kar nekoliko neprijetno, ko je vstopil tako globoko v njegov svet, hkrati pa morda razmislil tudi o svojih občutkih. Zaigral je tudi Tecumseh Valley Towns Van Zandta in Lord of the Light skupine Hawkwind. Manjkala je morda In Her Room z njegovega prvega albuma Spirit Bound Flesh, iz katere izhaja tudi tista zgornja referenca na Vonneguta – njeno besedilo “It was all beatiful; Nothing hurt” sumljivo spominja na pisateljevo “Everything was beatiful and nothing hurt.” Sicer pa referenca na Vonnegutovo pisanje nikoli in nikdar ni slaba stvar. Vsekakor se je Scott Kelly predstavil v precej drugačni luči kot decembra, ko sva se gledala s Shrinebuilder za njim. In če je z njimi ter tudi prej z Neurosis zvenel nekako oddaljeno, nadzemeljsko in nečloveško, je pri solo nastopu slika povsem obratna: stik je neposreden, fizičen, neizogiben in pristen.

Nastop je Scott dokončno zaključil z Figures in I Don’t Feel You Anymore. Verjetno je bilo tako kar prav, saj je pozitivni vtis o občinstvu, ki ga je po lastnih besedah dobil pri nas, začel bledeti. Človečnjak, ki je žvižgal med njegovo predzadnjo skladbo, se sam sebi verjetno zdi zelo domiselen in brihten kot sam satan, v resnici pa je pokazal, da je očitno pod vplivom tega ali onega dejavnika pozabil na vse manire. Pa naj bo. Ne ravno nabit Klub Gromka je imel priložnost videti nastop, ki bo koga (tudi avtorico tega teksta) preganjal še nekaj časa, kdo drug pa bo imel od njega le to, da mu na še posebej hladen februarski večer ni bilo treba zaledeneti sredi Metelkove, ampak se je lahko na toplem in ob pivcu v miru pogovoril o skrbeh preteklega dneva in načrtih za naslednjega. Kar je bil v tem konkretnem slučaju eden izmed nevljudnih načinov katarze, a morda je vseeno glavno to, da je do nje sploh prišlo.

 

Nina Hlebec

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.