Plan B zaokrožili Itak Džafest trilogijo

2011_02_19_01_plan_b

Ljubljana / Kino Šiška
19. 2. 2011

Z odpovedjo elektro-diskoidnih Goldfrapp lanskega oktobra je morala Mobitelova organizatorska ekipa za zaključek koncertne trilogije iz rokava povleči rezervni načrt in tako v svoj plan A vključiti britansko zasedbo Plan B. Le-to avtorsko pooseblja multitalent Ben Drew, ki poleg vokalista v svojem življenju igra tudi vloge pisca besedil, igralca in celo filmskega režiserja. Njegov talent je pred dnevi opazila tudi akademija glasbenih nagrad brit in ga za izvrstno popotnico pred ljubljanskim koncertom nagradila v kategoriji najboljšega moškega izvajalca.

Koncert je s svojo točko odprl Faith SFX, ki je z neverjetnim in navdušujočim človeškim beatboxanjem zbrani množici dal občutek zvočne (po)polnosti, saj je znotraj neprekinjenega osnovnega beata mojstrsko vrinil tudi nekaj rimajočih se enovrstičnic, kompletno zvokovno gmoto pa zabelil še s spremljevalnimi zvoki trobil. Po fiktivni vokalno-inštrumentalni zasedbi Faith SFX-a so oder zavzeli Plan B in nas z inštrumentalnim naborom dveh ritem kitar, basa, bobnov, klaviatur, vokala in dveh ženskih spremljevalnih vokalov zazibala v konceptualno zgodbo fiktivnega junaka Stricklanda Banksa, ki jo beleži drugi album Defamation of Strickland Banks. Kombinacija hitrojezičnega hip-hopa, plesnega funka in všečnega soula torej predstavlja okusen koktajl tako nekoliko zahtevnejšim ljubiteljem glasbe kot tudi tistim, ki jim je prioriteta pred glasbeno izkušnjo sama udeležba eventa. Kakorkoli že, uigrana ekipa, katere glasba zavoljo svoje koherentnosti in linearnosti ne posega po izpostavljenih solo točkah in zatorej svojih kvalitet ne išče v izraziti tehnični dovršenosti, je v prvem delu koncerta odlično prehajala iz komada v komad z omenjenega ploščka, razumljivo pa je najbolj blestel vodja Ben Drew. Zanimiv je namreč predvsem njegov altovski vokal, ki bi ob zaprtih očeh na odru pričaral žensko podobo, korektna in suverena pa je tudi njegova odrska prezenca. V drugem delu koncerta se je bendu pridružil Faith SFX, ki je s spremljevalnimi vokalnimi vragolijami nadgrajeval miks soul in dubstep priredb starejšega datuma, tako da so klasike, kot so Stand By Me, Ain’t No Sunshine in Kiss from a Rose dobile popolnoma svežo zvočno sliko. Razigrano in sproščeno vzdušje na odru in pod njim se je tekom drugega dela še potenciralo, v finalni pesmi Stay too Long pa se je z domala guantanamovsko človeško kupolo glasbenikov in prevrnjenimi klaviaturami dokončno zaključilo. Pod črto koncertu ne gre očitati popolnoma ničesar, z nekoliko pikolovskim posluhom pa bi si kot dodatno zvočno komponento morda zaželel še kakšno mini pihalno sekcijo, ki bi predvsem prehode še dodatno poudarila in oplemenitila.

S koncertom je tako glasbena trilogija Florence & the Machine GossipPlan B dokončno zaokrožena, v bodoče pa lahko le upamo, da bomo v Sloveniji še kdaj deležni bodisi uveljavljenih bodisi vzpenjajočih glasbenih zvezd, katerim skupna točka je v prvi vrsti kvalitetna glasba. 

Tekst: Jurij Bizjak 

Foto: Bojan Okorn

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.