Novoletna umešana jajca v Gali hali

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Ljubljana / Gala hala
31.12.2010
Vstopnina: 10 / 15 / 20 €
 
Novoleten žur je za marsikoga obveza, o kateri se začne pogovarjati že mnogo prej. »Kje boš pa ti za novo leto?« se sliši že kmalu po poletnih počitnicah. Verjetno bi le malo ljudi septembra reklo: »Na Metelkovi«. Takih je morda nekaj iz tujine, ki so načrtovali preživeti prazničen vikend pri nas, med domačimi pa so ti morda le osebje Gale. A preživeti novoletno noč v Gali, prostoru, ki nas tekom celega leta nemalokrat razvaja s kvalitetno glasbo, izbranimi gosti in dobrimi žurkami, je pravzaprav zelo domače.
Po (skorajda) ne izmuzljivem ceremonialu, tri, dva, ena, pok penine, voščil, objemov in poljubov v spremljavi z dobro hrano in izbrano pijačo je telo željno sprostitve. Sprehod do Metelkove je bil mnogo bolj živahen, kot je navadno okoli druge ponoči, na Metelkovi pa je bilo, kot je sicer tudi v navadi za petke, polna ljudi, ki so kljub mrazu postopali naokoli. V polni Gali so že pekli jajca, umešana jajca, če sem natančnejša, saj je za mešalko že vladal DJ Bakto. Da so jajca lepo dišala, ni bilo dvoma, obiskovalci so plesali, poplesavali ali pa vsaj malce migali z glavo. Ali je to slednje posledica pijače ali glasbe, je težko z gotovostjo trditi, dejstvo pa je, da nihče v Gali ni bil pri miru. Enako oz. še malce bolj uspešno je šlo od rok DJ Borki. Oba, sicer člana CodeEp, sta na odru Gale hale precej domača. Tekom let njunega ustvarjanja in poigravanja z glasbo smo na istem plesišču plesali že na njune d’n’b ritme, breakbeat in hiphop zvoke, funky variacije in še mnogo tega. Vse to pa še malce več smo slišali na novoletno noč. Umešana jajca so nam prinesla še variacije skladb, ki smo in ste jih poslušali v devetdesetih, DJ Borka je na primer odrolal Funk Soul Brother boljši od originala in DJ Bakto zanimiv King Of My Castle, ki ga nisem slišala že…uf…deset let?! Mnenje je seveda subjektivno in je mešanica emocij in penine. Tretji je na oder stopil DJ Reister, ki je imel nehvaležno nalogo nastopiti na koncu. Morda je malce spustil z vajeti mešalko, morda je bila že kriva pozna ura, ampak plesišče se je počasi, a vztrajno praznilo.
Žur naj bi trajal do 7h zjutraj in z gotovostjo trdim, da je ta ob 6.45 še trajal, ko sem klonila utrujenim nogam in počitka željni glavi ter se podala na ulice bele Ljubljane.
Tekst in foto: Tjaša Janovljak

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.