Miha Blažič – N’toko: ‘Nočem biti spokesman wannabe intelektualcev’

foto: Borut Peterlin

foto: Borut Peterlin

N’toko je s svojo tretjo solo ploščo Parada ljubezni prijetno popestril glasbeno jesen. Trenutno veliko nastopa in album je zelo aktualen. Ker se tudi veliko pojavlja v medijih, smo bili pri razmisleku o zanimivih vprašanjih precej v težavah. Vendar je Miha odličen sogovornik in branje o tem in onem vam toplo priporočamo. Konec koncev je N’toko kul!

Glede na to, da si se na sceno vrnil po petih letih odsotnosti, si presenečen nad zelo dobrim odzivom na tvojo aktualno, tretjo, ploščo?
Ni čisto res, da sem bil popolnoma odsoten z glasbene scene, samo svoj solo projekt sem dal na stran. Glasbeno sem bil v zadnjih letih zelo aktiven. Mogoče je to razlog. Veliko je namreč raperjev, ki so ob izdaji albuma veliko nastopali in na ta način tudi izčrpali svoje občinstvo. Jaz sem delal na drugačen način, saj se nisem nikoli osredotočal le na en projekt. In ti niso imeli nujno istega poslušalstva. Mogoče bi se jaz tudi izčrpal, če bi vso svojo energijo vložil samo v en projekt. Ker pa sem se učil in razvijal na večih področjih, se mi zdi, da sem trenutno pri najboljših močeh.

Kako gledaš na dobro sprejetje skladbe Zig Zig? Kljub temu, da je nekakšno ogledalo Slovencem, ga sprejemamo presenetljivo dobro. Smo mazohisti ali bebci?
Menim, da je v Sloveniji kritičnost nek trend. Je na nek način naša nacionalna lastnost. Pri spremljanju poročil me je na primer zelo presenetilo, kako so novinarji kritično nastrojeni. V tujini ne vidiš tega, da bi v informativnih oddajah tako napadali politike. Zelo smo navajeni na ta kritičen ton. Ni pa to nujno zelo konstruktivno. To, da vsi vse vemo in vse komentiramo, ne pomeni, da je pri nas kaj bolje kot kje drugje.
Očitno je moja glasba všeč tudi publiki, ki je navajena na to konstantno pljuvanje po Sloveniji, sebe pa ne dojema kot del te Slovenije, ampak Slovenijo dojemajo kot tisto, kar je na televiziji.

Je potemtakem poslušanje N’toka kul, del imidža?
Za nekatere mogoče res. Sam sicer upam, da ta pojav nikoli ne bo postal masoven, saj bom potem popolnoma banalen. Takoj, ko je tvoja glasba del nekega intelektualnega imidža, pomeni, da sporočila ne podajaš na pravilen način. To te zbanalizira. Ni mi všeč, da me nekdo posluša, ker je kul mene poslušat. Ker bi to pomenilo, da si pameten. To mi ni prijetno. Nočem biti spokesman wannabe intelektualcev. Ni dovolj poslušati N’toka, da bi bil intelektualec. Upam skratka, da se ta pojav ne bo preveč razširil.

Parada ljubezni je izšla ravno v času pozivov po več slovenske glasbe v medijih, predvsem na radiu. Splošno dobro sprejetje tvoje plošče mi je zelo zanimivo, ker je nek konkreten prikaz, da se da z domačo glasbo da priti v medije in na radio brez kakršnegakoli posiljevanja.
Absolutno. Ampak ta zgodba ima več plati. Prvi problem domačih radijskih postaj je, da so v večini vse v lasti enega človeka in posledično vse vrtijo enako glasbo. Razen znanih izjem, seveda. Posledično imamo zelo suhoparen nabor glasbe na radiih. Poleg tega pa na radio sploh ni težko priti, niti ni to edini medij. Sploh je v domače medije zelo preprosto priti. To lahko osebno potrdim, saj se nisem nikoli posebej trudil za to. V Sloveniji se na glasbenem področju zgodi tako zelo malo omembe vrednega, da se o vsaki malo manj povprečni stvari govori v medijih.
V tujini je to popolnoma drugače, saj je konkurenca precej večja in tudi veliko več denarja je v poslu. Problem v Sloveniji ni priti v medije ali na radio, ampak narediti dobro slovensko ploščo. Ali vsaj pesem. Zelo malo slovenske glasbe, ki jo slišim, si tudi zapomnim ali vrtim. Ne bom komentiral kvot, morajo pa avtorji producirati več dobre slovenske glasbe. Tako jih bodo ljudje poslušali. Konec koncev imajo pred tujci celo prednost, povprečen poslušalec bo zmeraj preferiral domače hite. In če bodo obstajali, bodo jih imele radijske postaje interes vrteti. Ker jih ni, pa imamo na radijh osemdeseta in preverjene skladbe.

Ti si nekaj glasbe ustvarjal in izdal tudi v tujini, na Japonskem. Zanima me, če ima dejstvo, da te nihče ne pozna, nihče ne vidi, kak učinek nate kot na ustvarjalca? V Sloveniji namreč ni nobene anonimnosti in tudi če prdiš potiho, te vsi slišijo.
Na Japonskem sem v resnici dejansko ustvaril zelo malo glasbe, ampak tudi sicer ne bi rekel, da to močno vpliva name. Razlika pa je, kako ljudje tvoje delo sprejmejo. Na Japonskem sem štartal iz nule, podobno kot na začetku kariere v Sloveniji. Nihče ni vedel zame in nihče ni vedel, kaj lahko od mene pričakuje. Nastopanje tam mi je bilo zato nekaj precej novega in svežega, ima nek žar. Doma ljudje vedo, kaj lahko od mene pričakujejo in posledično tudi sam reagiram na to pričakovanje. V tujini te reakcije ni.

Imam občutek, da smo na Japonskem Zahodnjaki in Evropejci precej kul. Si tudi ti imel ta občutek in ali si bil zaradi tega bolje sprejet?
Absolutno. Če ne bi bil Zahodnjak, bi imel veliko daljšo in težko pot do nastopov in založbe. To je posledica tega, ker si pač eksotičen. Enako bi se verjetno dogajalo Japoncem v Sloveniji.

Trenutno precej nastopaš doma. Konkretno me zanimata dva nastopa, in sicer kaj pripravljaš za projekt Izštekani ter komentar ob napovedanem koncertu v Škofji Loki, Pri rdeči ostrigi. Klub namreč uradno po zapovedi inšpektorjev ne sme delovati, kar je zelo radikalen in oster ukrep, ki je nekako v nasprotju z generalno idejo o več domače glasbe, o kateri sva prej govorila. Konec koncev so majhni klubi prvi prostor, v katerem se lahko lokalni glasbeniki predstavijo ljudem.
Ravno to je to napačno dojemanje, saj ljudje mislijo, da so talenti tisti, ki se pojavljajo na raznih TV šovih in v bitkah talentov. Ampak tam ni talentov. Resnični talenti vadijo po vaseh v kleteh in se trudijo. V svojo glasbo vlagajo energijo in niti ne poskušajo uspeti čez noč. Hodijo pot, ki glasbenika oblikuje, da bo mogoče nekoč lahko del neke žive scene. To so mladi talenti. Absurd pa je, da imajo vedno manj prostorov za igranje, ljudje pa gledajo televizijo in čakajo talente. Konkretno pa upam, da se stvari v Škofji Loki uredijo.
V oddaji Izštekani pa bom nastopil 17. decembra. Bil sem v veliki dilemi, saj sem kar nekaj časa oblikoval in razmišljal o skladbah, da so nastale takšne kot dejansko so na albumu. In zdi se mi, da so take, kot so, najboljše. Kar pa je malce v nasprotju z idejo oddaje, saj moram pesmi malo prirediti in imam občutek, da jih bom priredil na slabše. Zato bom zavestno šel v reduciranje. Pesmi ne bom poskušal izboljšati, ampak na nek način poslabšati. Nastop bo zato zelo neprofesionalen, celo smešen. Bolj človeški. Pomagala pa mi bosta še dva kolega iz Moveknowledgement.

Parada ljubezni je izšla za založbo Beton. Je šlo za načrten odhod od Nike oziroma RapNike?
Beton je Jizahova založba in Parada ljubezni je njen šele drugi projekt. Drugače pa ni šlo za nek zavesten korak stran od Nike, poleg tega je bila RapNika na nek način Jizahov projekt. Jizahu zaupam in z njim sodelujem že skozi celotno kariero. Zato bom tudi v prihodnje sodeloval z njim.

Glede na popularnost albuma me zanima, kaj si boš privoščil za izkupiček od Sazasa?
Najprej moram sploh videti izkupiček, preden lahko govorim o tem (smeh). Me pa dejansko zelo zanima, saj sem prvič v situaciji, da so moje skladbe malo bolj predvajane. Prej je bilo zmeraj praktično nič, sedaj bi pa nekaj moralo biti. Mi bo pa to vsekakor omogočilo bolj razumeti delovanje te organizacije.

Matjaž Jaušovec

Povezani članki: