James LaBrie – Static Impulse

James LaBrie - Static Impulse

James LaBrie – Static Impulse

2010, InsideOut / Dallas

James LaBrie je pevec skupine Dream Theater. James LaBrie je pred kratkim izdal svoj drugi solo album, ki ga je poimenoval Static Impulse. James LaBrie je človek, ki mu je s to ploščo uspelo ustvariti nekaj dobrega. Album ni to, kar bi človek pričakoval od tega glasbenika. S sabo prinaša težo in temačnost, ki je ni najti v njegovih prejšnjih samostojnih poskusih. Zaradi tega pa ne izgubi na melodičnosti. Osebno nisem največji oboževalec takega vokala, ampak, roko na srce, glasbena plat je super in človek poje dobro.

Že prva pesem One More Time začenja z death vokalom bobnarja Petra Wildoerja. Njegov vokal je nujno potreben, saj bi drugače album postal že preveč lahkoten in monoton. Kmalu smo pri pesmi deležni tudi vokala Jamesa, ki ne razočara. Prav tako je pohvalno kitarsko igranje Marca Sfoglija, ki prinaša rife, ki se hitro ugnezdijo v uho. Naslednja pesem dvigne tempo in vokali se poglobijo, brez da bi izgubil melodičnost. Tretja pesem izpostavi klaviaturista Matta Guillorya. Vendar ne prinaša nič ekstremno novega. Melodični vokal, Jamesa in Peter v ozadju. Vokala se skozi celoten album zelo dobro dopolnjujeta in dajeta glasbi dobro mešanico globine in melodičnih višin. Euphoric je prvi komad, kjer James poje bolj ali manj sam. Pesem je počasnejša in izžareva veličastnost z odličnimi kitarami. Takoj zatem smo vrženi v hitrejši tempo in globlje manj melodične vokale. Ti globlji vokali se najdejo v grovlih pesmi Who You Think I Am. Just Watch Me se ponaša s klavirskim igranjem, nežnim vokalom in kratkim nažiganjem kitar – prav romantičen komad. Temu sledi pesem This Is War in spet lahko uživamo v prekrivanju vokalov in hitrem igranju. Glasbila ne izgubijo momentuma v predzadnji pesmi in vokali spet vzpostavijo melodičnost. In tako se znajdemo pri zadnji pesmi, ki nas preseneti… milo rečeno. Klavir, klaviature in glas, ki piha na nežnejše dušice. Petje z mnogo občutka. Pesem je nekaj, kar je bolj dodatek k albumu, kot pa logičen del celote. Balada je lepa in poslušalca, ki so ga prejšnje pesmi naspidirale pomiri.

Pod črto je Static Impulse album, ob katerem bodo navdušenci Dream Theatra privzdignili obrv, tako kot tudi poznavalci prejšnjih del vokalista. Hkrati pa bo privabil nove navdušence, ki jim prejšnji stil ni bil všeč. Melodični album nudi dobro glasbo, pri kateri se najde kaj novega tudi ob drugem poslušanju.

Miha Mele

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.