Robyn – Body Talk Pt. 2

Robyn - Body Talk Pt. 2

Robyn – Body Talk Pt. 2

2010, Konichiwa

Švedska umetnica Robyn, originalno Robin Miriam Carlsson, skupaj z nami, ostalimi dvojčki, deli dobršno mero neoprijemljive ekscentričnosti, spojene z živahno življenjsko silo, ki se veže z večjim delom trenutkov naših življenj. Kot deklica je že zelo zgodaj posnela pesem za domači šov talentov in potem še napisala in posnela drugo za drug švedski tv šov. Od tedaj redno objavlja samostojne albume. Širšemu občinstvu se je morda vtisnila v spomin z veliko uspešnico With Every Heart Beat iz leta 2007, ki je izšla na albumu Robyn.

Za leto 2010 je začtrtala pot treh albumov, od katerih naj bi bil vsak del trilogije Body Talk. Prvi (BodyTalk Pt.1) je izžel dva dni po njenem rojstnem dnevu (in dva dni pred mojim), 14. junija letos. Manj široko občinstvo je očaral z bistroumno karizmo, izbranim izrazom srčnih bolečin, prej kot z velikanskimi klubskimi himnami, pa je navdušila z bolj jedkimi pop pesmimi in z baladnostjo.

Zgodba na Pt. 2 je drugačna. Uvod v poletje s prejšnjo izdajo je nakazoval pesimizem pred prihajajočim žgočim soncem  (no, vprašanje je, koliko je tega na Švedskem), ki bo s svojo neposrednostjo uničilo vsako možnost za uživantsko opajanje v svojih duševnih stiskah. Ob koncu poletja se Robyn vrača regenerirana, z duhom po prihajajočih jesenskih sapicah in prvem mrazu. Njeno tempiranje trilogije se zaenkrat zdi izjemno posrečeno in poslušalcem nudi balzam za dušo. Robyn nas je prišla opogumit, in to ji dobro uspeva. Hecno, ravno prvi verzi plošče so »Hey, little star, don’t be afraid«. In nedolgo po prvih tonih nas že popelje v svet kozmičnih klubskih beatov z rahlo aluzijo na Kylie Minouge, jasno s sebi lastno, drugačno in manj pičkasto vizijo. Neverjetno, koliko bolj sofisticirane pozitivne energije je sposobna avtorica prenesti na poslušalca. Na tretji pesmi nas preseneti s predelavo Hang With Me, ki se je v akustično simfonični verziji pojavila na prvem delu trilogije kot nagnusno osladna, prisrčna in ganljiva balada. Zdaj zveni kot sonični hit plešoče mularije s sončnimi očali v soju barvnih laserjev (ne pozabimo, pištole ne ubijajo ljudi, to počnejo laserji). Ravno ta sprememba je popolna metafora razlike s Pt. 1, tako v oblikovnem kot v vsebinskem smislu, čeprav gre pri obeh za popolnoma isto besedilo. Iz nemoči skrhanega ljubezenskega razmerja se preselimo v dobro reflektirano in optimistično vizijo odnosov s popolnoma isto idejo! Adrenalinsko in navdihujoče. Balade na tem albumu ne bomo našli, morda je njen najbližji primerek zadnja Indestructable – Acoustic Version s simfoničnimi vložki,  niti inercije ne, čeprav ima tudi na njem pevka kakšen temačnejši trenutek. To in sofisticiran pristop jo oddaljujeta svetlobna leta od kakšnega histeričnega new age umetno srečnega kvazimodrovanja. Pohvale gredo tudi na račun univerzalnosti zvoka, saj bodo ob njem lahko zažurali tako mladi kot stari, ki se bodo spominjali svojih zlatih časov na plesiščih bujnih trajen, kot srednje stari, ki so poplesavali v obdobju big beata (čeprav plošča nima s tem žanrom posebej dosti opraviti). Če sta bila gosta na prejšnji plošči Röyksopp, je tokrat to Snoop Dogg. Slednji se bo očitno v glasbeno zgodovino vpisal tudi kot gost na do zdaj že treh odličnih letošnjih ploščah (Gorillaz, Currensy, Robyn), česar po prevelikem pojavljanju v sferah popolne komercialnosti v zadnjem času morda ne bi pričakovali. Še posebej je nenavaden razpon žanrov, v katerih sodeluje. Očitno neprestano uživanje THC hlapov res nudi umu tudi drugačno raven dojemanja. Sodelovanje se pojavi na najbolj udarni U Should know Better, kjer nas partnerja v vokalu opozorita na to, da svet ne pozna boljšega razvedrila, kot je jebanje njiju v glavo. Robyn to počne tako Francoz kot soplecalec hudič v katmanduju. Jasno, spet ni prisotnega nobenega pesimizma. Plošča se konča morda presenetljivo hitro, na njej je osem pesmi. V tem pa ni nič slabega. S tem nas pusti same na svojem vrhuncu, ne da bi si dovolila kakšen konkretnejši padec. Z njim Robyn dodaja novo ploščo v bogato zakladnico letošnjih vrhuncev in se utrjuje na mestu pop princeske za ožje množice. Zadnji del trilogije gre morda pričakovati ob koncu jeseni, v začetku decembra. In pričakali ga bomo z radovednostjo in dobrimi upi. Morda bo ravno tako dobro sedla na duha letnega časa, kot sta njena predhodnika, da se bomo ob njenem poslušanju užitkarsko greli ob namišljenih kaminih. Upajmo sicer, da kurjava letos ne bo predraga.

                                  

                                                                                                          MS

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.