Puščava in industrijski obrati

Puščava in industrijski obrati

Puščava in industrijski obrati

Ljubljana / AKC Metelkova mesto / Ch0
28. 10. 2010

Po dolgoletnemu zatišju, ki je vladalo v prvi polovici tega desetletja, se je zopet začel dvigovati stoner rock, ki postaja vedno bolj popularen. Grki Lucky Funeral so pristaši zapohane težke ritmike in sem jih mel čas spoznati že pred enim letom, ko so igrali v Tovarni Rog. Na mene so naredili močni vtis, navkljub poraznemu obisku in dvema podpovprečnima hardcore bendoma kot predskupinama. Ponovni obisk njihovega koncerta je bil torej samoumeven.

Prvi bend sem zaradi drugih obveznosti zamudil in prišel ravno pred nastopom skupine Deca debilane, ki so že stari znanci slovenskega klubovja in staroste slovenske alternativne glasbe. Ta kolektiv hrupnega terorizma deluje že skoraj dvajset let in je izdal že več demotov, kaset in LP-jev, ki so krožili v podtalju. Pravkar so pri Založbi Radia Študent izdali plato No rules. Ta večer je bil moje prvo srečanje z njihovim videnjem hrupa. Tokratna inkarnacija kolektiva je bila kvartet, klasična rockovska postava dveh kitar, basa in bobnov. Njihove kompozicije za razliko od drugih noiserskih bendov ne izhajajo iz punk rocka, ki je pretrgan z soničnimi izbruhi, temveč ustvarjajo nekakšen free noise. V maniri free jazza vsak član igra po svoje, pa vendar njihova medigra predstavlja neko koherentno, nikoli počivajočo zvočno gmoto. Razlika med njimi in free jazzom je v tem, da improvizirajo s hrupom, ki ga oddajajo njihovi inštrumenti. Riffi, ki pri tem nastanejo pa so samo plod naključij. Čez vso to avantgardno muziciranje pa kraljuje zamokel glas recitiranja, ki opisuje zadnje dneve Imperija zahodne civilizacije. Slabo osvetljen oder, maša zadušnica in avantgardni hrup je ne samo mene spomnil na legendarna zgodnja dela Laibacha. Avantgardnost celotnega nastopa so v eni skladbi nagradili še z jazzovskim igranjem klarineta. Svoj apokaliptični nastop so zaključili z alter hitom svojega novega albuma, Prisego, ki je v njihovi maniri za vselej opravila s poskusi rekapitulacije novejše zgodovine.

Grčija sicer nima kalifornijskih puščav, vendar lahko ožgana opustela kraška pokrajina poustvari podobne učinke (z malo pomočjo zeli, seveda). Kvartet Lucky Funeral je lep primer za to trditev. V svoji kratki zgodovini so izdali demo, istoimenski prvenec in split z Universe 217. Energija, ki jo bend seva med poslušalce, je neverjetna in je hitro pognala zmerno poln Channel zero v gibanje. Najbolj energičen del benda je bil pevec, ki je z mešanico sludgerskega growla, screamov in stonerskega zavijanja vnašal dodatno dinamiko v že tako dinamični nastop benda. Kitarist je pokazal bogato bero riffov, ki niso bili samo mastni (kot se za pravoverni stoner rock spodobi), ampak je presenetil tudi z nekaterimi zanimivimi kitarskimi linijami, vrednimi stoner božanstva Kyuss. Vse skupaj je začinil z solažami, ki so bile pravi prikaz delanja solaž po občutku, kjer je manj več. Basist je popestril zvočno sliko z linijami, ki niso vedno sledile kitarskim. Njegov bas je lepo slišno rožljal za hrupno kitaro, posamezne linije pa so s pomočjo basovskih efektov preglasile tudi samo kitaro. Čez vso to zvočno sliko pa je bobnar ohranjal čvrst in pester ritem. Skladbe so bile raznolike, od počasnega marša pa vse do hitrih soničnih izbruhov. Njihov malo več kot uro dolg nastop je prehitro minil, a je za sabo pustil zadovoljno publiko.

Tit Slatinšek

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.