Nazaj h koreninam 3.del

BF naslovna

BEATZ & FREAKZ,  Gospodarsko razstavišče/Ljubljana, 23. oktober 2010, vstopnina: 22 EUR v predprodaji septembra, predprodaja v oktobru 26 EUR, na dan prireditve 30 EUR
Če bi na hitro povzeli, bi lahko rekli, da je bil dogodek na Gospodarskem razstavišču tako zvani »deja vu«. Ni namreč prvič, da smo glavna gosta večera slišali v svoji »oldies goldies« izvedbi. Tokrat se je to zgodilo že tretjič in moramo priznati, da bi bilo krivično reči, da sta izgubila nivo kvalitete.
S prihodom na glavno prizorišče, nas je nekaj po pol drugi uri nekoliko melanholično pozdravila detroitska techno legenda Kevin  Saunderson. Njegovi komadi so bili vse prej kot energični, prehodi daleč predolgi in končni izdelek set, ki je narahlo, a ne docela zamoril množico. Kot bi rekli američani »to the rescue«, bi tokrat šlo reči za Umeka, ki je prevzel mešalko za Kevinom. Že po samem prihodu, se je vzdušje v hali popolnoma spremenilo  in že je bilo slišati znane komade slovenske techno legende. Začel je z dvo- minutnim introm v set, ki ga je uspel zavrteti  brez kakršnihkoli premorov in z zelo gladkimi prehodi ter res dobro izbiro zaporedja komadov. Moram priznat, da smo redkokdaj navdušeni nad 3-kratno ponovitvijo iste komada v enem večeru, vendar je treba priznat, da je Umeku tokrat uspelo docela mojstersko. Gatex je zavrtel v začetku svojega seta in nato spet po kakšni uri, vendar le toliko, da je malo »dražil« množico in nato z njim tudi »sfiniširal«. Nikakor pa ne smemo pozabit na Lanicor, kateri je prav tako požel velik val navdušenja s strani množice. Po Umeku je za mešalko stopil Valentino Kanzyani po domače -Tine. Začel je bol umirjeno, vednar je bilo videt, da ravno prav, saj je v halo privabil še tiste , ki so se odločili  za kratko pavzo zunaj in dorana se je pod taktirko še ene techno legende napolnila do konca. Vrtel je vse do zgodnje 6 ure zjutraj in se poslovil z malo »jačim« bitom(beri: v stilu). Lahko bi rekli, da sta bila Uroš in Tine tokrat zelo enakovredna v svoji izvedbi in še tisti, ki so načeloma preferirali Tineta, so tokrat mogli reči bobu bob in priznati Urošu njegovo odličnost. Veliko navdušenje je bilo slišati tudi na račun Bizzy -ja in Veztax-a in po mnenju nekaterih sta celo zasenčila Saundersona.
V hali B, kjer bi naj bil bolj mehki ritmi, je zelo obetavno začel D. Ramirez in sicer s komadom »Downpipe«, a že z drugim komadom nakazal kakšne ritme namerava ubrati. Komadi so bili vse predolgi in vse preveč brez vsebine. Tudi že slišani Eric Prydz nam ni pokazal  nič, kar že nebi slišali. Njegovi prehod, so bili  so se za naš okus vse preveč vlekli in marsikdaj bili izpeljani zelo neposrečeno. Pustil nas je hladne kot se običajno radi izrazimo, kot je to naredil  že nemalokrat prej. Slovenski house fantje Shark in Jaka ter Sylvain in Mike Vale so dobro »branili« domač teritorij in lahko jih samo lepo pohvalimo in jim rečemo »way da go« fantje!
No pa da pokritiziramo in pohvali še malo splošne pogoje »žuranja«. Wc-ji so kot zmeraj predstavljali veliko odločitev »Iti ali ne iti«. Kot predstavnica ženskega spola sem se pošteno »namatrala« z odločitvijo ali je vredno čakati v tako dolgi vrsti, kot je bila ta na ženskem wc-ju. Zdi sem, da je to kar stalni problem Gospodarskega razstavišča, saj ne samo, da se ob vhodih na wc-je (tako moške kot ženske) naredijo dolge vrste, te vrste in zadrževanje pred wc-ji potem  predstavljajo t.i.  »ozko grlo« pri premikanju skozi ta predel. Tudi zraka v wc-jih korenito primankuje, kar skupaj z dolgim čakanjem in vročino predstavlja veliko slabost. Genaralno gledano pa je bilo zraka na samem plesišču dovolj, saj so varnostniki tudi kar dostikrat posegli po zunanjih vratih. Gospodarsko razstavišče se je že kar nekajkrat izkazalo za prostor kamor radi zahajamo in ki ima »tisto nekaj«, pa naj gre za nam ljube ritme housa ali techna.
Tekst: N. & D.
Foto: Nina Gumzej
 

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.