Gabba Gabba Marky! – Marky Ramone’s Blitzkrieg v Cvetličarni

Partibrejkerji, v temi.

Partibrejkerji, v temi.

Ljubljana / Cvetličarna
21.10.2010
Vstopnina: 25 / 28 €

V sklopu letošnje serialke »Staroste punke v slovenskih logih« se je po Billy Idolu in Jellu Biafri na ljubljanskem odru znašel še Marky Ramone, bobnar in edini še živeči član najdlje delujoče postave legendarnih Ramonesov, enega najbolj vplivnih bendov vseh časov. Marky zdaj z novo zasedbo, Marky Ramone’s Blitzkrieg, starim in mladim v živo predstavlja največje uspešnice Ramonesov.

Po dobre pol ure zamude so v solidno napolnjeni Cvetličarni občinstvo začeli ogrevati Sloveniji dobro znani Partibrejkersi, ki so predstavili nabor starih hitov, vendar se publika ni preveč vživela – z izjemo enega visoko skakajočega zanesenjaka so namreč vsi stali bolj ali manj na miru in prikimavali z glavo. Pa dobro, očitno jih je večina energijo varčevala za Markyja, kar se je izkazalo za pametno idejo.

Marky Ramone’s Blitzkrieg so namreč z odra udarili z non-stop šusom old-school punka. Zasedba se ni izneverila originalnim Ramonesom – kitarist in basist sta močno žgala, pevec Michael Graves, bivši frontman še ene legendarne punk skupine Misfits, je večinoma več kot solidno krmaril med besedili hitov, pri čemer je bila razlika z originalnimi Ramonesi opazna predvsem pri komadih, kjer vokal pride bolj do izraza, na primer Pet Sematary. Nad vsemi je v ozadju bedel Marky Ramone in na videz povsem umirjeno, mojstrsko vihtel po bobnih. V dobri uri takorekoč neprestanega nažiganja se je zvrstilo 32 najbolj znanih komadov (vsaj tako pravi Markyjeva spletna stran – pesmi so se namreč zvrstile prehitro, da bi jih štel), v obliki medleyev, ki jih je vsake toliko prekinil le uvodni vzklik »One, two, three, four!« Kot bonus so zaigrali še letos izdani avtorski single When We Were Angels, ki pa po mojem mnenju ne prepriča, vsaj ne, ko je postavljen ob bok himnam, kot so I Wanna Be Sedated, Blitzkrieg Bop ali Sheena Is A Punk Rocker.

Skupina je na odru kljub pomanjkanju pavze izkazala ogromno mero energijo, zlasti Graves, ki je veselo lomastil naokoli, občinstvo pa se jim je navdušeno odzvalo z enako mero dobre volje. Vsekakor punk veselica, vredna častitljivega imena Ramonesov, in ko so zaključili s priredbo What A Wonderful World, je bilo jasno, da bi publika z veseljem slišala še kaj. Kratkost nastopa gor ali dol, vsekakor je bilo v užitek slišati in videti v bistvu še najboljši približek Ramonesom, ki ga bomo kdajkoli doživeli.

Tekst: Daniel Sheppard
Foto: Uroš Škrjanc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.