Dimmu Borgir v Zagrebu

Dimmu Borgir

Dimmu Borgir

Hrvaška / Zagreb / Boogaloo
28. 9. 2010

Ura se je bližala šesti in mi smo se odpravili. Naš cilj je bil Klub Boogaloo v Zagrebu. Masters of metal so k našim južnim sosedom povabili Noctiferio, Tryptikon in Dimmu Borgir. Od Noctiferie smo se nadejali večera odličnega slovenskega modernega metala. Skupina je že dolgo na slovenski sceni in imajo korenine v black metalu. Mnogi se jih spominjajo po pesmi Fond of Lies. Tryptikon so mogoče manj znan band iz Švice, imajo pa zato bolj znanega pevca Thomasa Fischerja, ki ga poznamo po sodelovanju s skupinami Hellhammer, Celtic Frost ter Apollyon Sun. Dimmu Borgir pa skoraj ne potrebuje predstavitve. Norveške legende black metala so pred kratkim izdale svoj novi album Abrahadabra.

Klub Boogaloo ima veliko dvorano z dobrim ozvočenjem in odrom, ki je vsaj za moj okus prenizek. Če niste bili ravno v prvih dveh vrstah, ste izvajalce videli le od pasu navzgor. Na žalost se je naša pot zavlekla in smo ujeli le zadnji dve pesmi Noctiferije. Ti sta bili bili zanimivi in nekaj drugačnega kot klasični metal. Vokal, ki igra na drugi set bobnov, je dober, glasbena spremljava pa solidna.

Po kratki pavzici smo bili deležni nastopa Tryptikon. Kaj lahko recem o nastopu te skupine… Ostal sem v dvorani, ker sem mislil, da bodo mogoče vsaj enkrat pokazali glasbo z malo več domišljije. Motil sem se… Rifi kitar so monotoni. Bobni so naredili še kar dobro ozadje. Vokal je nekaj vmes. Nismo slišali zelo visokih niti zelo nizkih tonov. Kitarist se je na trenutke zares trudil, da bi v glasbo vnesel nekaj razgibanosti, vendar so njegove napore preglasili drugi inštrumenti. Na trenutke je sicer kazalo, da se bo nastop izboljšal, ampak je skupina zmeraj hitro skočila nazaj v bednost glasbe. Počasno in zaspano. Ampak saj pravijo, da se počasi daleč pride. So pa imeli vsaj lep make-up.

Temu nastopu naj bi sledila malo daljša pavza, 45 minut. To se je sprevrglo v dvo in pol urno čakanje, saj so Dimmu Borgir zadržali na mejnem prehodu. Na žalost izhod iz območja kluba, za namene konzumacije lokalne hrane, ni bil mogoč brez ponovnega plačila vstopnine. Nastop Dimmu Borgir se je začel v gosti megli, skozi katero basist ni bil viden. Osvetlitev bi bila strah in trepet vsakega epileptika. Prvih 5 skladb sem na odru sicer videl kitarista, vendar sem ga le malo slišal. To manko je na srečo opazil tudi gospod za mešalno mizo in poskrbel za njeno odpravo. Pri njihovem nastopu gre zelo pohvaliti pesem Chess With the Abys z izjemnim vokalom in kitarami, ki so bile preprosto čudivite. Skladbo Puritania je pevec označil kot primitivno in pozval k headbangingu. Ukaz, ki ga je dvorana rada ubogala. Pesmi z novega albuma ni bilo preveč in ne premalo. Oboževalci starih albumov so bili zadovoljni in privrženci novega, bolj melodičnega albuma tudi. Koncert je trajal do dveh zjutraj. Tako je tudi pevec med koncertom rekel: "Zgledate, kot da na pol spite." Resda je proti koncu zaradi človeskega bioritma marsikatero veko vleklo skupaj. Kljub vsemu je skupina iz nas potegnila še zadnje kančke moči in nas docela prepričala, da so še vedno odlični izvajalci, za katerih koncert se splača (po)trpeti.

Miha Mele 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.