Civil Twilight – Civil Twilight

Civil Twilight – Civil Twilight

Civil Twilight – Civil Twilight

2010, Wind-up Records / Dallas

Vokal, ki pri potovanju po oktavah sega od nežnega do mogočnega, pa zopet nazaj. Besedila, ki govorijo o eksistencialnih in ljubezenskih tegobah posameznika, utopljenega v modernosti. Ekspanzivna, atmosferična kitara, ki domuje na ogromnem stadionu pod zvezdnatim poletnim nebom. Se sliši znano? Ne, ne gre za U2, Coldplay ali podobne gigante sodobnega rocka, temveč za južnoafriški trio Civil Twilight, ki brez sramu nosijo svoje vplive na rokavu in se jim poklanjajo na istoimenskem prvencu.

Glede na to, da prihajajo iz dežele, ki je letos vesoljno javnost razveselila z vuvuzelami, Civil Twilight svoje delo opravijo presenetljivo dobro. Kot rečeno, svojih idolov ne skrivajo, tako da na štirinajstih komadih krmarijo med šarmantnim old-school-U2 Anybody Out There, s klavirjem gnanim Letters From The Sky v stilu Radioheadov, tršim zvokom Muse na Something She Said in povsem Coldplay-astim Soldier. Fantje so dovolj glasbeno podkovani, da v splošnem uspešno držijo korak s starejšimi kolegi, vseeno pa je pred Južnoafričani še vedno nekaj ključnih preprek.

Civil Twilight so namreč vsekakor dobra skupina, vseeno pa so zaenkrat še vedno le kopija, ki ne presega originala. Nimajo izkušenj oziroma kilometrine U2, kar se kaže predvsem pri težavnih prehodih pevca v višje oktave. Nimajo intimne genialnosti Thoma Yorke-a, ki je zmožen začarati poslušalca že s svojim glasom. Nimajo jezno-ciničnega podtona, značilnega za Muse. Zagotovo bi kot predskupina kateregakoli izmed omenjenih bendov navdušili občinstvo, a do veličine jim manjka zlasti nek sebi edinstven zvok oziroma več lastne kreativnosti. Tistih nekaj takšnih, njim lastnih biserov se na plošči izgubi v preobsežno zastavljenih, predolgih pesmih, na kar leti drugi večji očitek. Večino komadov bi lahko povsem upravičeno skrajšali in svoj prvenec tako naredili bolj kompakten, jedrnat in udaren, tako pa je poslušanje celotne plošče precej težavno in na koncu že kar duhomorno.

Ne gre zanikati, da fantje obetajo. Ljubitelji dobrega arena-rocka bodo v odsotnosti svežega materiala »velikih« na plošči zagotovo našli kaj za popestritev svojih playlist, če pa bodo Civil Twilight nadaljevali tako kot so pričeli, ni vrag, da jim nekoč ne bo uspelo zavladati svetovnim lestvicam. Zna se zgoditi, da bomo ravno zaradi njih čez deset let ali več končno odpustili Južni Afriki za vuvuzele.

Daniel Sheppard

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.