AC/DC – Iron Man 2

AC/DC – Iron Man 2

AC/DC – Iron Man 2

2010, Sony Music / Menart

Ne govorimo o novi plošči verjetno največje rock institucije ‘down under boys’ AC/DC, ampak zgolj o sound track ali bolje rečeno sound tracks, saj govorimo o petnajstih velikih iz Stare zaveze zgoraj omenjene skupine. Glasbo je skupina prispevala za film Iron Man, tokrat njegovo drugo nadaljevanje, ki pa v meni pušča zgolj grenak okus. Vsaj prvi del filma, ki sem si ga ogledal nekaj let nazaj z Robertom Downeyem Jr. v glavni vlogi, nekako ne sovpada z vlogo nekoga, katerega nickname je Iron man. Downey mi s svojimi pobarvanimi brki in sveže voskanimi prsi deluje bolj kot kak žigolo, ki bi namesto besede ‘man’ v imenu raje imel določen del (kos) telesa… Enostavno ga ne vidim v vlogi takih likov, ali pa še vedno živim v obdobju Chucka Norrisa in Clinta Eastwooda. Ki pa se resnici na ljubo tudi ne bi počutila najbolj udobno v sveže rdeči barvani koži junaka. Vrnimo se h glasbi…

Najprej se mi je porodilo vprašanje, zakaj sploh AC/DC prispevajo svoje stare (odlične) zadeve za precej plastičen movie. Odgovor je sledil takoj zatem, glasil pa se je: Ker je to dovolj dober način, da se ‘greatest hits’ proda, če ga okopaš in oblečeš v modno muho, imenovano film, ki ga pričakuje veliko veliko večja masa ljudi kot novo plato skupine.
Obenem je to dovolj dobro mašilo do trenutka nove plošče; če jo sploh bomo dočakali – skupina grozi, da se bo po svetovni turneji le poslovila od glasbe in odšla uživat zasluženo penzijo nekam med Aborigine. Naj pridejo k nam v Slovenijo … minister Svetlik bi jim kratko malo dejal, da morajo delati še pet let, gospa Pavlinič Krebsova pa znižala ceno ploščka za 10%.

Glasba na plošči predstavlja presek skupine skozi štiri desetletja, tako da nam postreže tako material posnet s pokojnim Bonnom Scottom kot tudi novejši material (tudi z zadnje studijske plate Black Ice, posnete leta 2008). Na album gledam zgolj kot greatest hits, ki se prileže vsake toliko in je obvezen zaščitni del pravega oboževalca skupine. In nič več. Kake dodatne vrednosti izdelek niti nima, saj nikakor ni kompatibilen z medijem, s katerim hodi z roko v roki. Na začetku priložene knjižice piše, da imamo v roki glasnega prijatelja filma, ki govori o junaku, ki svoje nasprotnike obdela z jeklenimi pestmi in svojo divjaškostjo. Edino, kar bo v filmu verjetno ‘pure, heavy and furious’ bo glasba skupine, ki nas že desetletja spremlja s svojo neporednostjo in skoraj bizarno bazičnostjo. Zgolj če glasbo skupine na hitro analiziraš, vidiš, da je sestavljena iz osnovnih oblik, ki določajo rock, odigrana pa je z mogočnimi jajci, mogočnim zvokom, ki te ne zapeljuje, ki te ne osvaja cel večer, ki ti ne govori osladne stvari, preden te pošteno obdela. Kot rečeno, lahko govorimo o nekakšnem učbeniku rocka, kjer se prvine enciklopedično ponavljajo in sledijo preprosti formi te zvrsti. Podajanje glasbe mnogim uporabnikom je tako živo in odkrito, saj glasbo podajajo prvoosebno in brez tako zlorabljenih okraskov. In ravno to dela glasbo AC/DC tako veliko in priljubljeno. Še tako fini dami paše, če jo nekdo v usnju ‘z mehkim po riti’… Tako je njihova glasba postala mainstream in z leti ni več žigosala privržencev Angusa Younga in ekipe.

Skupina ustanovljena leta 1973 je nase opozorila že rano, led pa prebila leta 1980, ko se ji je uspelo prebiti med prvih dvajset na vseameriški lestvici. Istega leta je tragično preminil tudi Scott, ki pa ga dovolj uspešno zamenja Brian Johnson. Z njim posnamejo album Back in Black – ostalo veste!!!

Na omenjeni kompilaciji najdemo prerez komadov od plošče Powerage (1978), preko Back in Black (1980) in The Razors Edge (1990) in zadnje Black Ice (2008). Na kompilacijah skupine nikoli ne manjka velikanov, kot so Highway to Hell, Thunderstruck in T.N.T. – tudi tukaj nam krešejo ušesa in povzročajo tako sladko bolečino nekje za bobniči. Kaj točno se tam nahaja, ne vem, zdi se mi pa, da je tam center naslade.

Obveznega nakupa kompilacije vam ne bom svetoval, razen če spadate v ekipo gorečih pristašev skupine (ti pa album sigurno že imate!), vsekakor pa vam bolj privoščim prisluh glasbi kot pa ogled filma, pa čeprav ga še nisem videl … Album je pač za Those about to rock!!

Dragan Babuder

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.