Na 15. obletnici Brutal Assaulta

Devin Townsend

Devin Townsend

Češka / Jaromer / Jožefova trdnjava
12. – 14. 8. 2010

In smo šli na Brutal Assault. Festival, ki že 15 let privablja metalske navdušence z vsega sveta. Ob obletnici so bila pričakovanja visoka, saj je nabor skupin obetal prijetno moshanje, zibanje, growlanje in headbanging. Stara utrdba Josefov je spet odprla vrata za črne množice in začelo se je – sicer z več kot uro in pol čakanja v vrsti (za lastnike preko interneta plačanih vstopnic). Tako smo ujeli ravno zadnji dve skupini warm-up koncertov. První hoøe so avantgardni punk-jazzovski kabare – veseli klovn s harmoniko, kitara, bobni in klaviature skupaj z energičnim nastopom vzpodbudijo množico v veselo zibanje, če ne poskakovanje. Nastop naslednje skupine Godless Truth z enoličnim brenkanjem je vzpodbudil množico, da se je razšla. Tako smo tudi mi spili pivo in se odpravili spat v pričakovanju naslednjega dne.

Naslednji dan smo odkrili novo neprijetno stran festivala – nenapovedane menjave v razporedu nastopajočih. Tako je bil marsikdo presenečen, ko je šel mimo odra in naenkrat zagledal Sepulturo, ki je ponudila nabor starega in novega, čeprav je največ navdušenja poželo prvo. Zamenjav je bilo skupno 3 ali 4, prištejte pa še odpoved skupin Ahab ter Alkonost. Ampak kaj takega lahko pri tako velikem festivalu pričakujemo. Toda pričakujemo lahko tudi, da publiko bolje obvestijo, kar so naredili samo v enem primeru z letaki, informacije so bile drugje vidne samo na glavnem ekranu pet minut med koncerti. Popoldne nam je dalo čas za raziskovanje festivalskega območja. Odlično založen metal market je nudil vse od nakita in značk do vinilk ter majic. Na tržnici pa se je nahajal tudi šotor z dokumentarci, ki pa žal niso bili v angleščini in so zatorej vzbudili le omejeno zanimanje pri nečeških obiskovalcih. Človek, ki je pregloboko pogledal v kozarec in preprosto ni več vzdržal vrveža in gneče na koncertih, se je lahko napotil v Horror Cinema, ki je nudil pester nabor grozljivih filmov in v poznejših urah tudi nekaj žgečljivih ekranizacij. Do tržnice je vodila pot, polna stojnic z raznimi dobrotami. Večino teh so predstavljale hranljive maščobe in za približno štiri evre si lahko dobil obrok, ki te je nasitil za pol dneva. Zdrava alternativa v obliki lončka sadja je bila razmeroma draga. Sicer pa pravijo, da je pivo tekoči kruh in ker je stal približno en evro, smo se ga lahko pošteno najedli. Naša avanturistična žilica nas je ponesla tudi v mesto, ki ni niti štiri minute hoje stran. Tam smo odkrili kvalitetno hrano po isti ali nižji ceni. Vsrkali smo razgled na oba odra z "natural standa", ki je resda nudil lep pogled na koncerte in prodajalce piva, ampak tudi na ozvočenje, za katero so bili previsoki toni preveč in je imelo nagnjenje k nekajsekundnim izpadom. Sedalne možnosti tam bi prav tako lahko občutno izboljšali, če bi le položili nekaj lesenih palet na tribune. Verjetno najpomembnejša investicija na festivalu je žeton, s katerim si lahko pustiš stvari v varni hrambi, saj je bil marsikateri obiskovalec ob lastnino zaradi tatov, ki so se med spanjem prikradli v šotor in vzeli vse, kar so lahko. Da niso izbirčni, pove dejstvo, da so zmanjkale stvari kot očala, kontaktne leče, čevlji, knjiga Zamišljene skupnosti: o izvoru in širjenju nacionalizma itd …

Po glasbeni plati se je četrtek začel z odlično angleško hardcore thrash skupino Short Sharp Shock, ki jo je le nadgradil grindcore skupine Afgrund. Oba nastopa sta pregnala mačke iz očes in nam pognala kri po žilah. Nastop večjih imen prvega dneva se je obetal od šestih dalje in ponudil neverjeten izbor, ki je segal od energičnega in dovršenega nastopa Fear Factory, preko melodičnega metala skupine Children of Bodom, black metala Gorgorothov do čustev polnega doom metala Candelmassa in na koncu do res neverjetnega nastopa skupine GWAR, ki je poleg solidne glasbene podlage nudila ekstravaganto odštekan nastop z umetelno izdelanimi maskami in komičnimi vložki, ki je navdušil publiko in jo pobrizgal z rdečo in zeleno tekočino. Ta je marsikoga krasila še naslednji dan.

V petek nas je ob desetih zjutraj pričakal metalcore skupine Bleed From Within, ki je kljub zgodnji uri navdušila nemajhno množico. Popoldne je japonska skupina Sigh poskrbela tako za vizualno (s krvavo angelsko pevko), kot za zvočno (z visokimi screami in saksofonskim vložkom) zelo prijeten nastop. Spet smo se pojavili pred odrom za nastop skupine Converge, ki je s svojim hardcore zvokom resnično odlično zagnala množico in poskrbela za prvovrstno mosh pit doživetje. Vrhunec večera je za nas bil nastop Devina Towsenda, ki je po nekajminutnem komičnem uvodu s prvim tonom priklical edini naliv na festivalu. Premočeni do kosti smo kljub temu ostali in uživali v čudovitih ritmih te legende metala. Enourni nastop je resnično prekosil pričakovanja in se nam vtisnil v možgane. Temu je sledil prav tako impresiven nastop legend death metala Cannibal Corpse, poskrbeli so za dober mosh pit in malce ponesrečeni wall of death. Za odklenk tega dneva pa so poskrbele skupine Ihsahn, Napalm Death in Aura Noir, ki so nas pospremile v zaslužen spanec.

Zadnji dan se je začel s Cock and Ball Torture. Kakorkoli neprijetno se to že sliši, glasba je resnično spadala na festivalsko dogajanje kot dober predstavnik gore grinda. Metalsko masiranje možganov je nadaljeval progresivni death metal italijanske skupine Sadist, za njimi pa je ritem pospešila skupina Arusha Accord. Proti večeru smo se odpravili pogledat nastop skupine Jesu, ki nas ni dolgo obdržala pred odrom. Nastop dveh kitaristov je bil ovit v umetno meglo in vsaj pri piscu vzpodbudil močno potrebo po uživanju prepovedanih substanc, ki so po njegovem mnenju predispozicija za uživanje te glasbe kjerkoli drugje razen pred odrom. Razpoloženje je kmalu zatem dvignil nastop skupine Macabre, katerih glasba pripoveduje o resničnih grozodejstvih morilcev in jim daje komičen pridih. Po glasbeni plati smo doživeli že kaj boljšega, ampak besedila so glavno pri njih in pustijo vtis ter naredijo njihov nastop resnično ogleda vreden. Zatem smo prehodili deset metrov in se znašli pred odrom, na katerem so nastopili Diablo Swing Orchestra. Na začetku so dajali vtis čisto navadne swing skupine, ampak že pri drugi pesmi se je pokazalo, da v tem swingu bije metalski srček. Ta poganja kri, ki nosi klasiko, latino ritme itd. Odlični vokal pevke, kitare in violončelo so na začetku umirjeno množico vrgli v ritem gibanja, kot ga vidimo na pravih swing večerih. Glasba je resnično okusna mineštra žanrov. Večer je potekal dalje ob tonih Meshuggah ki so navdušili s sinkopirani ritmi, in Hypocrisy, ki so suvereno odigrali svoj delež. Potem je prišel nastop skupine Agnostic Front iz ZDA, ki je množico navdušila s svojimi udarnimi besedili in ritmom ter poskrbela za največji circle pit na festivalu in nebrzdano poskakovanje. Po takem energičnem koncertu je nastop skupine My Dying Bride bil nekaj ur prehiter, saj je njihov počasen doom metal čeprav tehnično soliden, umiril množico. Zadnji nastop, ki smo ga počastili z našo prisotnostjo, je bil koncert skupine Sarke. Čeprav šele dve leti na sceni, so efektivno združili umirjen slog z energičnimi deli in mešanica tega je black metal, ki bo všeč tudi najzahtevnejšim poslušateljem metalske glasbe.

Torej, kaj lahko rečemo o petnajsti obletnici Brutal Assaulta? Festival se je po mojem mnenju izkazal za prireditev, ki bo tudi v prihodnosti deležna marsikaterega gosta. Nastopajoče skupine so resnično bili starejši in novejši uspešni predstavniki skoraj vseh vrst, ki jih najdemo v tršem ter alternativnem metalu in koncerti so nudili možnosti za širjenje obzorja in okušanje različnih vrst železnega žanra. Obstaja nekaj področij, na katerih se lahko organizatorji izboljšajo, kot je na primer hitrejša prodaja vstopnic in zapestnic ter boljše obveščanje o programskih spremembah, upamo pa lahko samo, da bo enkrat v prihodnosti tudi kamp ograjen in nepridipravi ne bodo več imeli toliko možnosti. Kakorkoli že, vzdušje je bilo pravo in glasbeni izbor nadpovprečno odličen, ki je nudil res za vsakega nekaj. Upamo, da bo tudi v prihodnosti tako. Če greste na Brutal Assault, se pripravite, da vas bodo od večurnega stanja in skakanja pred odrom bolele noge in križ.

Tekst: Miha Mele
Foto: Branka Resnik

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.