Youngblood Brass Band : Moveknowledgment – 3 : 3

Moveknowledgment

Moveknowledgment

Ljubljana / Kino Šiška
11. 06. 2010

Pač, tako je, časi so hudi in pred vso nogometno evforijo ki je zajela našo malo, a prisrčno deželico, pa i šire, je bilo potrebno na večer, ko se je nogometni cirkus dobro začel, silnemu navdušenju nad žogobrcanjem nekam ubežati. A kam? Kam ubežati pred velikimi TV ekrani, kam ubežati pred neznosnim brenčanjem vuvuzel, kam ubežati pred skakajočimi pivi? V bistvu odgovor niti ni tako težak, primerno klimatizirana Šiška je s svojo glasbeno ponudbo čisto cikana izbira, in če bi me ekipa posvojila za kak mesec tja do Megadethov, jim z veseljem pomijem posodo in skuham kako pašto ali kavo, le rož mi ne pustite zalivat, pa bo vse v redu.

Tako so v prvem polčasu igrišče zasedli domači Moveknowledgment, za katere sem se že kar malce bal, da mi ne bo uspelo videti njihove igre, a fantje so si očitno vzeli nekaj časa za priprave in z odlično igro prepričali zbrane navijače na tribunah Šiške. Njihova taktika je bila sicer preprosta, a zelo učinkovita – glavni napadalec moštva N’Toko je s svojimi vokalnimi izbruhi in zvočnimi efekti, ki so me precej spominjali na zlate čase Floydov, napadal zbrano publiko, preostanek moštva pa mu je nudilo elektronsko-inštrumentalno podporo. Njihova odlična, energična predstava, mešanica vseh žanrov, ki si jih lahko na hitro zamislite, je prisotne dodobra navdušila, in čeravno so ubrali malce temnejše in bolj eksperimentalne strune, še vedno je njihova igra dovolj energična in ravno prav lahkotna, da se da tudi skakati, če so vam že kake druge gibalne tehnike tuje. Ne glede na to, da se že njihovi studijski posnetki slišijo odlično, ekipo je potrebno videti tudi v živo, saj šele na odprtem igrišču njihova igra dobi pravo širino, da se lahko razvije v močno predstavo, v kateri ne manjka dobro zamišljenih in izvedenih akcij ter posledično tudi odličnih zadetkov, tako da so bili Moveknowledgment po prvem polčasu s krajšim podaljškom močno in zasluženo v vodstvu.

Po krajšem odmoru so na igrišče, za našimi favoriti, prišli gostje iz ZDA. Čeprav je Youngblood Brass Band čakala kar zahtevna naloga, je bilo že na samem začetku videti, da je devetčlanska zasedba ravno tako dobro pripravljena in kos izzivu. Na naših zelenicah smo sicer bolj vajeni gostovanja duvatorjev balkanskega porekla, ameriško moštvo pa nam je predstavilo bolj New Orleans zvok. Deveterica je takoj pričela z močno akcijo duvatorske sekcije, za katerimi so stali tolkalci, vsak z malce različnim setom bobnov, skupaj pa so nam prikazali homogeno in dobro moštveno igro, morda malce preveč statično, čeprav je potrebno reči, da je Skogen občasno iz tolkalske podpore preselil z vokalom bolj v ospredje. Za duvatorska moštva ponavadi velja, da se zgledujejo po marsikaterih načinih igre, kar velja tudi za Youngblood Brass Band, razlika je le v tem, da je naše občinstvo bistveno bolj vajeno domačih in balkanskih vplivov, tako da so gostje delovali bolj sveže in moderno, vsekakor pa malce nenavadno za naša igrišča, čeprav pa po drugi strani kake presenetljivo izvirne taktike niso pokazali. Za navijače najbolj atraktivno je bilo preigravanje nekaterih bolj popularnih komadov izpod nog Michaela Jacksona in Stevie Wonderja, a smo takšno igro videli že večkrat, tako da name ni tovrstno preigravanje ni pustilo močnega vtisa, na srečo pa smo bili varni pred preigravanjem Bregovićevih zimzelenčkov, kar pa uspe le redkim ekipam, ki se poslužujejo tovrstnega načina igre. So pa s svojimi poskočnicami precej dobro ujeli navdušenje publike, pa tudi tribune so bile nekaj bolj polne kot v prvem polčasu, tako da so igro varno, a morda malce preveč ziheraško, pripeljali do konca, nam namenili še kratek podaljšek in zapustili igrišče. Prikazano je bilo ravno prav dolgo in intenzivno, da smo videli bistvo njihove igre, ni pa zapadla v kako monotonost ali morda v kak neposrečen avtogol.

Da je na koncu le prevladal neodločen rezultat, je predvsem posledica tega, da sta se pomerili ekipi, ki sta si taktično precej različni, a sta vsaka na svojem polju toliko močni, da je nemogoče najti napake, ki bi nasprotniku prinesle kako odločilno prednost. Če je naša ekipa predstavila svežo igro, so na drugi strani gostje prikazali publiki zelo všečno igro, različnost ekip pa je pripomogla k razgibanosti tekme v celoti in res težko je presoditi, katera ekipa bi si zaslužila zmago, tako da je delitev točk še najbolj pravičen rezultat. Vsekakor pa se vidimo na naslednji ligaški tekmi, ko bo igrišče v Šiški zasedlo moštvo Discpilin A Kitschme, do takrat pa se imejte kar se da lepo.

Tekst in foto: Uroš Škrjanc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.