GorA RockA – večdnevno grmenje in bliskanje

Sonja Črv in Jernej Kenda

Sonja Črv in Jernej Kenda

Vremenarji so že napovedali obsežno, rockovsko obarvano fronto, ki bo v dneh od 24. do 27. junija 2010 obšla Šentviško planoto, ter nanjo spustila grom kitar, dež aplavzov, in veter navdušenja, možno je tudi visoko plimovanje zaradi solz ekstaze. GorA RockA se bo letos odvijala že šestič, da pa ne bo vse kot ponavadi in da bo izziv še večji, so festival podaljšali še za en dan. Kaj je GorA RockA sta nama povedala vodja festivala Jernej Kenda in PR Sonja Črv.

Kako se je rodila ideja GorA RockA?

Jernej: Povod je bila 10. letnica ustanovitve našega športnega društva, katero smo proslavili z enodnevnim rock koncertom, ki se je nato ponovil še dve leti zatem. Ta naš vsakoletni koncert takrat še ni imel ne imena ne medijske prepoznavnosti, skratka eden od mnogih enodnevnih rock koncertov. Dober odziv obiskovalcev je bil povod, da si moramo nadeti prepoznavno ime, ki se bo prijelo in šlo zlahka v uho in z imenom GorA RockA smo prvič »udarili« v javnost leta 2007. Odkod ideja za ime, ni težko ugibati, saj festival poteka na Šentviški Gori, drugi del imena Rocka, pa mislim, da ni potrebno komentirati. Začetek je bil, nato smo skozi leta vse samo še nadgrajevali, prišli na dvodnevni festival, nato trodnevni, letos že štiridnevni,…

Sonja: Ko se je rodila GorA RockA, sem bila ena izmed tistih, ki je pri sebi mislila: »Toooo, Big Foot Mama bo na Prapetnem Brdu!«… Takrat še nisem sodelovala v projektu, saj sem imela rosnih 14 let, poznala pa sem organizatorje in vedela sem, da to vsi počnejo iz lastnega veselja in želje po novih izzivih. Za naše kraje je bilo definitivno nekaj novega, mislim pa, da takrat nihče ni pričakoval, da se bo ta eno večerni koncert razvil v večdnevni festival poznan po celi Sloveniji in upam da z letošnjim mednarodnim izborom skupin tudi čez mejo.

Ideja je bila tu, kako pa je potekala sama izvedba, iskanje prostora, finance…?

Jernej: Hja, na začetku smo bili popolni novinci in laiki na tem področju in resnično nismo vedeli niti, kje naj začnemo, koga naj pokličemo, …. Skratka burleska po domače povedano, ampak po naravi smo trmasti in rokerji in kljub neznanju nam je prvo leto dokaj zadovoljivo uspela izvedba GR. Pri prostoru smo imeli srečo, saj festival poteka v Športnem parku na Prapetnem Brdu (2 km pred Šentviško Goro), ki je v upravljanju našega Športnega društva. Edina pomanjkljivost tega prostora je bližina vasi, kar zagotovo ni prijetno za vaščane in tukaj bi prosil vse obiskovalce, naj bodo strpni do zasebne lastnine v vasi in svoje »mišice« v uničevanju le te razkazujejo doma ali kje drugje. Z razbijanjem in uničevanjem tuje lastnine v vasi nam povzročajo samo težave in nevšečnosti, kar pa zagotovo nočemo, če hočemo ostati pri nizkih cenah vstopnic. Kot vse kaže, pa bo letos (2010) verjetno festival zadnjič izveden na tej lokaciji, kam potem, pa se še dogovarjamo. Finance…uf…vprašajte našo finančnico. Če vam povem, da zdaj naše ŠD nima denarja niti za eno povprečno plačo v RS, potem vam verjetno dosti pove. Ja, festival se financira sam zase, ker celoten izkupiček festivala namenimo v dobrodelne namene – to pa pomeni, da za naslednje leto ne ostane nič. Zaenkrat se nam je izšlo še vsako leto, nobenemu nismo ostali nič dolžni, edino izvajalcem in podjetjam, ki na festivalu delajo je včasih težko dopovedati, da ne moremo plačati po predračunu, ker res ne moremo.

Sonja: Jaz pa zaradi tega pridno pišem prošnje, če je slučajno kakšno podjetje dobre volje in karkoli prispeva.

Festival je privič zaživel leta 2005, vsako leto znova vztrajate. Je vsakič lažje ali težje?

Jernej: Vprašanje, kje stojiš. Lažje je v tem smislu, ker ima celotna ekipa (člani ŠD Šentviška Gora) že precej izkušenj in na tem področju smo vsako leto bogatejši. Težje pa postaja iz tega vidika, da je festival vsako leto večji, ponudba večja, več spremljevalnega programa, več ljudi…

Sonja: Mislim, da ko enkrat pokažeš, kaj zmoreš (kar se je dobro izkazalo lani), publika potem pričakuje še več, še boljše… Zato je mogoče zaradi tega vedno težje, vseeno pa imaš podporo publike in je zato lažje….Ah, super je, kakorkoli pogledaš.

Kakšen pa je način izbiranja skupin, imate kakšno vodilo, temo?

Jernej: Rockerski navdih …hahaha. Trudimo se edino s tem, da je za vsakega nekaj in da je kvalitetno. Ja pa mogoče tudi dobri dogovori z bandi, saj je festival dobrodelen in če nam kakšen od bandov po našem mnenju ponudi previsoko ceno, ga pač ne povabimo k sodelovanju. Tukaj bi še dodal, da se nekateri bandi zelo previsoko cenijo za to, kar ponujajo, sploh za ta čas v katerem smo sedaj, ampak žal tako je, to je v bistvu trgovina, kjer se kupuje in prodaja.

Sonja: Ko bi bil rockerski navdih dovolj, bi bilo čudovito. Treba je zadovoljiti čimveč različnih okusov publike (zato povejte vaše želje!!!), še zmeraj pa seveda ne smemo preveč odstopiti od prvotne zvrsti-rocka.

V Sloveniji je vsako leto kakšen nov perspektiven festival. Kako se vi spopadate s tem, ali mislite, da ste vseeno dovolj edinstveni, da premamite obiskovalce?

Jernej: DA. Trudimo se postati najboljši, največji, najprepoznavnejši in še najcenejši povrhu, ampak je težko tekmovati z velikimi festivali. Smo pa trmasti in vztrajni in smo festival z dušo.

Sonja: Pridružujem se mnenju, da ima naš festival dušo. Mislim da je to, da pride festival na tak nivo v samo petih letih, velik uspeh, razlog pa po mojem mnenju tiči prav v tej »duši« in prijateljskem ustvarjanju le-tega. In prav ta občutek je super, zato podpiram prav vse festivale, ki ustvarjajo festival na tak način. Rock on!!!

Letošnji festival, je kaj novega, ali se zanašate na preverjeno formulo, katero ste vodili preko let?

Jernej: Novega bo precej, sploh na kulturnem in športnem področju festivala, na glasbenem pa itak, saj se neradi ponavljamo. Sicer pa pridite in se prepričajte sama.

Sonja: Meni je predvsem všeč, da se nam bodo prvič pridružile vse sosednje države s svojimi glasbenimi predstavniki. Pravi mednarodni žur, juhu!

Slovenska publika. Kako zadovoljiti njihove apetite?

Jernej: Ne jim prodajat brezveznosti, prodajte jim kvalitetno glasbo po zmerni ceni. To je to in vidimo, da obiskovalci to razumejo.

Sonja: Kot v vsakem odnosu mora tudi tukaj biti medsebojno razumevanje. Mi moramo razumeti želje publike, oni morajo razumeti, da ni vse ali pa je zelo težko uresničljivo.

Kaj je najbolj prepovedana zadeva na festivalskem območju?

Jernej: Biti slabe volje. In seveda vseh zadev, ki na festival ne sodijo: pretepi, uničevanje imovine. Naj bo to prijatelski festival z dušo… kot recimo slovenski woodstook.

Sonja: Aja, pa kelnarc se ne sme osvajat….haha.

Ko bo letošnjega festivala konec, bo takoj prišel čas, ko se bo razmišljalo o drugem letu?

Jernej: Jap. Takoj po festivalu sledi sestanek, kjer napišemo vse napake, pomankljivosti, mnenja obiskovalcev, njihove predloge izboljšav,… skratka vse kar nam rabi za podlago za GR 2011. Tukaj bi apeliral na vse obiskovalce, naj nam pomagajo soustvarjati festival, saj smo le z njihovo pomočjo lahko vsako leto boljši. Nekaj glasbenih skupin za GR 2011 že imamo v mislih, ampak naj ostane skrivnost.

Sonja: Četudi, kot ste prebrali prvi sestanek zahteva veliko formalnosti, vseeno upam, da bo prva izjava vseh prisotnih: »JEEEE uspelo je!«. Zagotovo pa se bo treba lotili dela čim hitreje, jaz že pri teh letih pozabim na kakšno stvar, ker se pač »zagužva«.

Torej kako povabimo ljudi na dotični festival?

Jernej: Dobrodelni festival GorA RockA je festival z dušo in če imate radi dobro glasbo, dobro vzdušje, zmerne cene in obilo zabave in ob tem še nekomu pomagate – potem zagotovo ne smete manjkati. GorA RockA vas ne bo razočarala.

Sonja: Preprosto – če hočeš najboljšo glasbo, moraš čisto na vrh – Na GORO RockA. Se vidimo!

Branka Resnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.