Gibonni: My heart is always running back to you

Gibonni_030610_02

Ljubljana / Križanke
3. 6. 2010

Že četrtkovo jutro je bilo čarobno. Kot nalašč, da se zaključi z nekoliko romantičnim večerom. Malo prej kot običajno sem se odpravila v Ljubljano in parkirala tik pred Križankami. Kot da bi slutila, da moram toliko prej priti. V zavetju dreves in ob dobri kavi sem poslušala tonsko vajo pevca, ki me nikoli ne pusti ravnodušne. Gibonni. V četrtek je bil prvi izmed dveh napovedanih koncertov – na katerem je predstavil novo ploščo Toleranca in kot vedno znova, navdušil ljubljansko občinstvo. V nabito polnih Križankah smo mu z iskrenostjo prisluhnili. Že v preddverju je bilo čutiti poseben utrip, pričakovanje, iskrenje in željo po nežnosti. Splačalo se je priti nekoliko prej, kajti nekateri so preprosto morali ostati zunaj. Z rahlo zamudo je kot zvezda večera na oder prišel Gibonni. Takrat, kot da se je čas ustavil. In pevec tudi – presenečen nad množico ljudi, ki je napolnila prizorišče. Zaslišali so se prvi takti, Žeđam, ki ga je množica začela prepevati s hrvaškim pevcem. Nadaljeval je s svojimi starimi uspešnicami Škola, Činim pravu stvar in U ljubav vjere nemam. Besede so tiste, ki veliko pomenijo. Njegova besedila niso le besedno zaporedje, ki mami ali draži. Zaporedje besed prepriča še tiste ne tako zagrete. In atmosfera v Križankah je rasla. Množica zaljubljenih – drug v drugega ali v njegovo glasbo. Saj je končno vseeno. Občutek, ta je tisti, ki pove vse. Ob nekaterih osebah je tako grozen, da lahko zlomi na polovico, ob Gibonniju pa še tisti razdvojen postane eno. Gibonni je užival z nami, se zahvaljeval in bodril. Spretno je ubiral pota med starimi uspešnicami in skladbami z novega albuma. Med občinstvom je kar iznenada završalo, kajti z balkona je odmeval glas Damira Urbana, ki je zapel Ti si moja voda – ja sam tvoja vatra. Kot da so ljudje samo zasanjano strmeli v nebo. Potem se je pridružil še nastopajočim na odru in skupaj s pevcem odpel Judi, zviri in beštimje.

Razpoloženje v Križankah je raslo iz trenutka v trenutek. Gibonni je sicer navrgel nekaj izredno hudomušnih izjav, a med koncertom ni veliko govoril. Odmeval je njegov glas, odzvanjale so besede, pele so se pesmi. Andjeo u tebi je z njim zapela posebna in zanimiva Maya Azucena, ki je potem kar ostala na odru in se vsake toliko vklopila v pevčev nastop. Z Gibonnijem je pela in vrhunec večera so bile pesmi Libar, Projdi vilo, Čemu se nadaš srce moje in Mirakul, ki je množico dobesedno ponesel nekoliko višje. Nad mano. Kjer je bila bližina vsakogar prijetna, čeprav v bistvu ne maram zlagane bližine ali narejenega smeha in neprijetnega približevanja. Kot da so Križanke postale eno. Vsi z roko v roki. Neznanec v noči ali dva popolna zaljubljenca. Naježena koža. Pospešeni utripi srca. Ko je Gibonni odpel že skoraj ponarodelo Oprosti, je skočil med množico in celotne Križanke pozval, da so z njim počepnile in odpele refren. Bilo je vroče, neopisljivo dobro in unikatno. Spretno se je gibal med množico, poprosil za malo prostora in se med prepevanjem Več je vrime, da se pomirim sa svitom in rokovanjem z navdušenimi oboževalci, povzpel na balkon poletnega gledališča. Odkrito in iskreno, kot zna le on, je delil z nami svoje veliko navdušenje nad takšnim obiskom in sodelovanjem. Rekoč: "Grem, vi pa me pokličete na bis!" Prvi dodatek je začel z zadnjo uspešnico, ki nosi tudi naslov plošče, Toleranca, kjer sta se mu na odru poleg Damirja Urbana in Maye Azucene pridružila še Rok Trkaj in Jani Hace. Na koncu so zazveneli takti, kot je običaj na njegovih koncertih: "To su bile zlatne godine, da je sreče samnom da si sad, celila bi sve što boli me, ja bih s tobom večno bio mlad…" Tudi naša srca so bila polna energije in mladosti, želeli smo le še in še. Naša odkritost in navdušenje sta botrovala še dvema pesmima, ki jih je zapel tudi paru, ki je cel koncert objet pel z njim. Ni skrival ganjenosti, obljubil, da se čez leto snidemo, čarobno vzdušje je naredil nekaterim občuteno naelektreno, saj je je poslovil z besedami : "Sedaj pa domov delati bebe…" in zapustil oder…..Po skoraj triurnem koncertu niti noge niso bile utrujene v mislih pa le en verz: Gibonni My heart is always running back to you … Hvala ti. Res si Mirakul: Something in my bones, Something under skin, Something in your words It’s miracle for us It’s a miracle. Tudi ti ustvarjaš iz nas boljše ljudi … S tvojo uverturo v nepozabno noč, upajmo, da jih bo čez devet mesecev še več.

Tekst: Darja Delavec
Foto: Uroš Škrjanc

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.