aBstrakT – Noč

aBstrakT – Noč

aBstrakT – Noč

2009, Inovativa MMR

Prvenec notranjske skupine aBstrakT nam prinaša na sceno lahkoten pop, ki flirta z glasbo podobno Guštiju in Poloni, je pa podprt z močnejšimi in direktnejšimi kitarami, ki formo glasbe skupine lepo podprejo in definirajo. Skupina je nase opozorila že nekaj let nazaj, ko so na natečajo za Renault Twingo poželi nemalo medijske prezence in si kot nagrado prislužili videospot, obenem pa lansirali single Nad oblaki.

Gonilna sila Borut Šemerl, ki ga poznamo kot dobrega kitarista in v zadnjem času tudi kot DJ-a elektronske glasbe, je s svojim kvartetom izdelal ličen izdelek, ki nam ponudi deset svežih skladb. Nežen ženski vokal se spogleduje s kitarami in predvsem z bas kitarami, ki so malo preveč v ospredju. V navezi z bobni oblikujejo mračnejše vzdušje, kot bi si ga želel – zdi se mi, da bi s ‘svetlejšim’ pristopom plata zaživela bolje in bila bolj komercialna za slovenski trg. Vprašanje je le, če si skupina tega želi. Všečni so vokali, ki so lepo duplirani in podprti z ekvivalentnimi spremljevalnimi vokali. Kot že rečeno; kitara bi si zaslužila kako vidnejše mesto, glede na status kitarista. Takoj za vokali se tako pojavi bas, ki je sicer krasen po svoji zvočni sliki, kitara pa deluje bolj kot ne mašilo. Tako prevzame vlogo klaviaturskih vložkov. Sprva sem mislil, da je to zgolj produkcija konotacija, ob poslušanju celega izdelka pa poslušalec opazi, da je tudi v skladbi, ki jo je sfriziral Pak, oblika podobna. Verjetno gre torej za filozofijo banda. Nič slabega, mogoče vidim dodatno vrednost glasbe v posvetlitvi koncepta.

Kot že povedano se izdelek spogleduje z izdelki Guštija in Polone. Da bi ga taki izdelki dohiteli, pa ponavadi zmanjka nekaj tisoč evrov. Besedila so na nivoju zgoraj omenjenih – lahkotna, nočejo (in ne smejo) ponuditi neke filozofije, teme so lahkotne in vsakdanje… Izdelek je bil posnet v studiu Garbage pod produkcijsko taktirko kitarista Boruta in Blaža Hribarja z izjemo skladbe Nad oblaki, kjer je produkcijsko knjigo pisal Žare Pak. Tu pa tam je opaziti nekaj površnosti v ‘zaključnih delih’ oblikovanja glasbe, kot v rezanju komadov in podobnega – sicer nič takega, kar bi zelo zmotilo poslušalca.

Zmagovalna skladba plošče je Praviš mi, kjer z lahkoto prepriča poslušalca že s prvim akordom, kasneje pa je fluid skladbe samozadostnen in potuje sam – brez odvečnih brc. Omeniti je treba tudi skladbo Napoj, ki je bila single s te plošče, in skladbo Energija, ki ji je kot single sledila. Forma skladb je podobna, saj gre za spevne melodije, ki so v refrenu nabrite do ‘daske’ in ostanejo v glavi. Ploščo sem poslušal v različnih medijih in pašejo tako ob pitju pive s prijatelji kot tudi ob likanju (tudi moški počnemo to, da!).

Dizajn plošče je decenten in ne ponudi nič novega, klasičen ovitek pač, ki mora biti opremljen z besedili in nekaj slik in obveznih zahval ljudem, ki so kakorkoli pripomogli k izdelku. Potencial skupine se skriva tudi v niši slovenske glasbe, saj pop glasbo v tej formi pogrešam.

Plošča Noč je izdelek, ki večine src slovenceljnev ne bo ogrel in prepričal, ker smo po duši apriori negirajoči in o ploščah vemo že vse, še preden jih vidimo. Vsekakor pa lahko rečemo, da gre za izdelek, katerega ni treba biti sram stati na policah ob dražjih projektih.

Dragan Babuder

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.