Tukaj in zdaj s Fatboy Slimom

fatboy_slim (1)

Fatboy Slim, Stadion Stella Maris/Umag, 28. maj 2010, Vstopnina: od 15 do 22 EUR vzdušje: glasbena »phat« ekskluziva
 
 
Q Magazine pravijo, da je Fatboy Slim eden izmed tistih petdesetih, ki jih morate slišati pred smrtjo. Ker ga zelo redko zanese v naše loge, bi bilo tokratno priložnost greh zamuditi. Norman Cook, kakor so Fatboya poimenovali starši, sicer ni vajen tako majhnih prizorišč, kot je stadionček v Umagu. Ponavadi namreč nastopa za veliko večje množice, kot je bila tokratna na razprodanem stadionu Stella Maris. Točno ob 23. uri smo v soju polne lune doživeli tisto, o čemer so pisali v Q Magazine in lahko jim samo pritrdimo-Fatboy je vsekakor nekaj edinstvenega, njegov nastop pa je absolutno nepozaben.
 
Prizorišče se je dodobra napolnilo že prej in se je pošteno ogrelo ob house ritmih, a ko se je prikazal glavni protagonist, je energija eksplodirala. Right here, right now-točno tukaj, točno zdaj smo pod taktirko Normana Cooka aka Fatboy Slima, kakor v njegovem videospotu prikazuje evolucijo, prepotovali delček evolucije glasbe.
 
Globoki basi, udarni ritmi, stapljanje in na videz povsem nemogoči prehodi med žanri-končni rezultat: GLASBENA EKSTAZA! Sample iz njegovih največjih hitov, kot so že omenjeni Right here, right now, Weapon of choice, Rockafeller Skank, Funk soul brother, Gangster trippin in še katerega, je premešal z najbolj neverjetnim izborom iz vseh glasbenih logov, kot npr. I can’t get no Satisfation od Rolling Stones, Marleyjevo One love, Roxanne od The Police in navrgel še kako presenečenje v stilu Jump around od House of pain ali Eye of the tiger od Survivor. Da bi bil kaos še bolj izrazit pa se je vmes znašla še Hey hey od Dennisa Ferrerja ali Benassijeva Satisfaction. Različnost mu je uspelo povezati z neverjetnim smislom za glasbo in občutkom za mešanje. Presegel je meje klasičnega DJ-ja elektronske glasbe in nam ponudil pravo popotovanje po vseh mogočih razsežnostih glasbenega udejstvovanja. Na prvi pogled se morda zdi zmedeno, a samo umetniku njegovega kova je fuzija vsega mogočega uspela na tako impresiven način. Nikoli ni bilo mogoče vedeti kaj sledi in bilo je malo morje »wow« momentov, ko smo se vprašali ali je kaj takega sploh mogoče. Najlepše pri vsem skupaj pa je, da je vseeno pustil še toliko odprtega in neraziskanega, da si želimo reprizo. Fatboy res obvlada!
 
Morda je bila kriva polna luna, morda popolna evforija publike, ki mu je vsako sekundo nastopa dobesedno jedla iz roke, a tudi Norman je vidno užival. Ima neverjetno karizmo in vidi se, da je prekaljeni maček, saj je znal zelo dobro vzbuditi tudi nacionalna čustva, ko se je proti koncu nastopa preoblekel v majico s hrvaško šahovnico in publika je seveda znorela od navdušenja. Predal se je, dal od sebe resnično vse in to smo vsi prisotni začutili ter seveda tudi nagradili. Ob zvokih Praise you je okoli ene ure zjutraj diskretno pobegnil iz odra in nismo ga več priklicali nazaj, čeprav je bilo več kot očitno, da ni bilo dovolj. Vse, kar je bilo prej in potem ni vredno omembe, saj je edino, kar bo ostalo z nami, tisto magično, »right here, right now« s Fatboy Slimom.
 
In ob vsem tem se sprašujemo enako, kot je zapisano na majici lika v njegovem legendarnem videu: »I’m #1 so why try harder«.
Tekst: Barbara P. 
Foto: Aljaž Novosel

Fotogalerija:

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.