The Bambi Molesters – As the Dark Wave Swells

The Bambi Molesters – As the Dark Wave Swells

The Bambi Molesters – As the Dark Wave Swells

2010, Dancing Bear/Warner Music

Če se popoln nepoznavalec vpraša, od kje prihajajo Bambi Molesters, odgovor z vsaj 90 % verjetnostjo enostavno ne more biti Sisak, ne ravno ogromno mesto v osrednji Hrvaški. Tako je tudi za njihov zadnji album As the Dark Wave Swells težko reči, da se ravno napaja iz okolja, iz katerega prvotno izhajajo njihovi člani. Za nastanek in izdajo albuma so si člani vzeli kar nekaj let, vmes so se seveda ukvarjali tudi z drugimi rečmi, zakonski par, ki ga sestavljata njihova bobnar in basistka, pa sta si med drugim prislužila tudi porodniški dopust.

Tako smo po približno osmih letih dobili izdelek, ki ljubitelje Bambijev stežka razočara. V album nas uvede kar naslovna As the Dark Wave Swells, ki se začne s pritajeno kitarsko melodijo, katera se potem razraste v prelepo, umirjeno pesem orkestralnih razsežnosti. Skupaj s pripadajočim črno-belim videospotom je to skladba, ki neizogibno ostane v spominu. Nekoliko bolj drzni se pokažejo v drugi in tretji skladbi, kjer je več bobnarskih vložkov ter ritmičnih odmikanj in eskapad, kljub temu, da še vedno prevladuje kitarsko nadigravanje, ki karakterizira celoten album. Zvočna slika, prisotna na tem albumu nas brez vsakega zadržka pelje nekam tja na jug ZDA (kar je tako ali drugače značilno tudi za ostale njihove izdelke), na trenutke tudi konkretno čez mejo, tja do Mehike. Ob poslušanju albuma si poslušalec lahko predstavlja marsikaj: kavboja, ki svoje žrebe žene v sončni zahod, mehiško fiesto, kjer prevladujejo močna shizofrena čustva in mnogo tekile, na trenutke tudi kakšen havajski večer ali pa recimo melanholično vožnjo z avtomobilom, ki prav tako kot glasbeni izraz Bambijev izvira tam nekje iz surferske scene 60. let prejšnjega stoletja. Vsaka skladba na albumu ima svojo zgodbo, svoj tok in svoj specifičen glasbeni izraz ter pripadajoče miselno potovanje, na katero vas lahko popelje, kljub temu pa 11 pesmi tvori tudi zelo natančno domišljeno glasbeno celoto. As the Dark Wave Swells na trenutke deluje ležerno in monotono (kar v tem primeru nikakor ni slabo, saj to, čemur bi lahko rekli monotonost, vedno razbija zvok dveh kitar, ki se nadgrajujeta med sabo in kreativnih basovskih vložkov), na drugih mestih pa temačno in hkrati mogočno. Osebni favoriti na plošči so nedvomno naslovna As the Dark Wave Swells, Panic Party in zaključna Rising East, saj pri vsaki izmed teh skladb dobimo občutek, kako široke glasbene dimenzije Bambi Molesters pravzaprav obvladajo in česa so zmožni.

Najbolj jedrnato povedano: As the Dark Wave Swells zveni kot soundtrack katerega izmed filmov, ki jih Tarantino še ni posnel, Morricone pa pozabil posneti glasbeno podlago, a bi jih bilo nedvomno vredno videti. Kljub temu, da se zvok albuma napaja na glasbeni zapuščini, zadeva deluje sveže in primerno za čas, ko na glasbenih postajah prevladujejo le še abotne priredbe in tisočkrat potvorjeni zvoki. Bambijev verjetno na glasbenih postajah ne boste zasledili ravno pogosto, a privoščite si jih tako ali drugače. Absolutno priporočeno!

 

Nina Hlebec


Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.