Niet – ‘Ostajamo zvesti sami sebi’

foto: Andrej Korenč

foto: Andrej Korenč

Čez nekaj dni se Niet vračajo na mesto zločina, tja, kamor so lani po vrnitvi na glasbeno sceno v delirij spravili staro in mlado. Vračajo se v prelep ambient Križank, kjer se bo poleg nove plate Trinajst ponovno prepevalo tudi ponarodela besedila o umiranju in vijolicah. Svoje mišljenje o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti sta nam zaupala Aleš Češnovar in Igor Dernovšek.

Nieti so znova na sceni, je scena pripravljena na vas?

Aleš: Najhitrejši odgovor bomo dobili v Križankah.
Igor: Nieti smo znova na sceni že dobri dve leti. V tem času smo razprodali koncert v Križankah in imeli cel kup uspešnih nastopov po Sloveniji. Ustvarili smo tri nove hite – Bil je maj, Vsak dan se kaj lepega začne in Dekle izza zamreženega okna, nova plošča Trinajst pa je že vse od izida najbolj prodajani slovenski CD. Glede na to bi rekel, da nas je scena kar dobro sprejela.

Začeli kot zmedeni 18 letniki, ste zdaj še kaj zmedeni, ali imate jasno začrtne smernice? Drugi bendi v osemdesetih so bili družbeno kritični, vi pa ste se bolj obračali vase – strah, tesnoba, človeška oobčutja. Je bilo tudi zaradi tega lažje obstati na sceni vsa ta leta?

Igor: Naše pesmi izražajo večna človeška občutja in vprašanja, a so le del celote. Drugi del predstavlja glasba, s kateri nismo nikoli pristajali na ozke okvire. Ta uporniška drža je prav gotovo eden izmed elementov uspeha.
Aleš: Osebno nisem prav nič zmeden, pa tudi jasnih smernic si ne začrtujem, življenje je vse preveč pestro samo po sebi, da bi ga skušal uokviriti. Na sceni smo po moje preživeli, ker nam je zelo jasno in neposredno uspelo izraziti občutke, o katerih govoriš.

Kultnost benda Niet, dobra ali slaba stvar?

Aleš: Ne čutim prav nobene kultnosti. Zjutraj vstanem, včasih zajtrkujem, potem služba, sem pa tja se sprehodim v naravi, popoldne kosilo, zvečer pa grem spat.
Igor: Da nas poslušajo mase ljudi, ki se še od našem nastanku še rodili niso, nam je zagotovo v veliko čast. Prinaša pa vsaka kultnost, če je povezana z miti, tudi svoje slabe strani.

Najprej je med oboževalci krožila vaša legendarna kaseta, danes krožijo komadi po internetu. Kaseta je bila nekaj posebnega. Je internet razvrednotil druge medije?

Igor: V precejšnji meri. Plošče so izgubile nekdanje veljavo, zdaj se posluša le še komade. S svojo ploščo Trinajst smo želeli dati posvetilo nekdanjemu pomenu plošč, zato smo šli še korak dlje – v konceptualno zgodbo.
Aleš: Tudi internet je nekaj posebnega (nemara celo bolj kot naša stara kaseta). Je odraz današnjega trenutka in načina percepcije, ter komunikacije množic. Na njegov pojav ne gledam v smislu dobrega ali slabega temveč, kot na dejstvo.

Stari Nieti vs novi Nieti?

Aleš: Staro se vedno umika novemu, to je bilo na nek način povedano tudi že z Ritmom človeštva.
Igor: Nieti so Nieti, naj bodo stari 17 ali 44 let. Glasbena postava je ista, edina razlika je, da je namesto Habiča zdaj pevec Marolt, producent je isti, teksti obravnavajo enake teme, glasbeno pa se še vedno gibljemo med Umiranjem in Lepim dnevom za smrt, ko smo ju ustvarili že v prvem letu obstoja – torej med HC drvenjem in baladami. Razlika je predvsem v tem, da smo nekoč imeli le pol ure materiala, danes pa trikrat več, in da smo lahko nekoč bili le predskupina, danes pa imamo samostojne koncerte.

Za vas se je slišalo tudi: »Preveč črnogledi, pesimistična besedila, smiljenje nad samim sabo ter celim svetom… Raje imam joie de vivre.« Je lažje živeti v neki joie de vivre iluziji, ali je čas za realnost in Nietov pesimizen kot realna podoba sveta?

Igor: Iz mojega zornega kota gre za realno sliko sveta. Pesmi pišem na osnovi svojih občutij in izkušenj.
Aleš: Ljudje živimo v čredi, kot ovce, tam se počutimo varno, saj je okoli nas vse polno podobnih črnogledih pesimističnih prestrašenih samopomilujočih se osebkov, vedno pa se v bližini najde tudi nekdo, ki mu gre še slabše od nas samih. Stopiti iz črede pa zahteva levje srce in pogum. Realnost je, da masa živi v transu in se tega sploh ne zaveda.

Študentske demonstracije so ena glavnih tem za pogovor zadnje čase, kateri vaš komad bi pasal zraven?

Igor: Čas je za revolucijo. Čeprav nas prašiči kapitala in pokvarjeni politiki poskušajo prepričati, da je upor nepotreben, so svojimi dejanji pripeljali ljudi pred rob.
Aleš: Ritem Človeštva. Če ne drugače iz zgodovinskih dejstev vemo, v kaj se spreobrnejo nasilje in upori množic. To pa še ne pomeni, da zagovarjam metode politike ali cerkve, ki človeštvu povzročata največjo škode. Ironija je, da se ob takih dogodkih najbolj okoristi vladajoča elita, proti kateri se »upira«.

Po številnih kompilacijah in živih posnetkih je Trinajst vaš prvi pravi album. Kako to, da je trajalo tako dolgo?

Aleš: Prave stvari znajo zoreti zelo dolgo, sedanji trenutek je očitno pravi za njegovo rojstvo.
Igor: V 80. letih so bila za nas vrata založb povsod zaprta, mi pa smo v bistvu prenehali z igranjem že v začetku leta 86, po le dveh letih obstoja. Veliko zadoščenje je, da lahko, četudi toliko let kasneje, storiš tisto, kar si želel kot mulec.

Na novem ploščku ostajate enaki, ohranjate izvirni "nietovski" zvok. Je zvestoba same sebi najbolj pomembna?

Igor: Najbolj pomembna. Nikoli se nismo prodali nobeni struji, naj bo glasbena, intelektualna ali politična. Ostajamo zvesti sami sebi, pa četudi zato dobimo kakšno poleno več pod noge.
Aleš: Ravno zvočna podoba je tista, ki do neke mere gradi most s preteklostjo, po drugi strani pa edino tako znamo igrati in tudi zveneti kot bend Niet.

Trinajst je konceptualen album, ima začetek in konec. Je odraz vaše zrelosti?

Aleš: Dokler zrelost pomeni širjenje obzorij, da :).
Igor: Trinajst je zgodba enega izmed mnogih posameznikov, ki ne pristajajo na hinavščine, pritlehnost, laži, povprečnost tega sveta. Tragičen konec ni edina izbira – druga opcija je – Čas je za revolucijo.

Dog eat dog čas, kako preživeti ta čas?

Aleš: Z notranjo revolucijo, revolucijo osebnosti.
Igor: Nimam pojma. Važno je predvsem preživeti in ostati pokončen.

Je čas je za revolucijo?

Aleš: Absolutno.

Branka Resnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.