Nčodnč – Izlet v neznano

Nčodnč - Izlet v neznano

Nčodnč – Izlet v neznano

2009, Samozaložba

Pred seboj imamo prvenec kočevske zasedbe Nčodnč, ki nam ponudi veliko mero punkovsko nastrojene glasbe. Glasba, ki mi sicer nikoli ni bila blizu, mi v prvi skladbi deluje všečno in simpatično … kaj pa kasneje? Punk je glasba, ki v osnovi narekuje formo, ki glasbenika v startu omeji; če pa se le ta odloči v elementarni punk dodati kak nov okrasek, hitro odleti v kak nov hibrid (zlivek) glasbe, ki pa ni več punk.

Na prvencu Izlet v neznano nas čaka kar šestnajst skladb, kar deluje navdušujoče; so pa skladbe kratke in dosegajo minutažo okoli dve minuti in pol, kar je vsekakor v maniri punka. Nčodnč so v svoj opus sicer elegentno vpletli nekaj zgoraj omenjenih okraskov, vsaj na melodiki je to čutiti, vpletanje ska ritmov in kar nekaj odprtih in agresivnih kitarskih rifov. Skladbe so nabrite in direktne, saj poslušalcu ne pustijo pavzice, vedno usekajo direktno v glavo. Takoj mi pride naproti paralela z Bad Religion, ki sem jih desetletje in pol nazaj intenzivno poslušal. Ravno s svojim neposrednim podajanjem glasbe so imeli v roki močan adut, kar lahko vzamemo tudi kot največji adut skupine Nčodnč. Celotno zvočno platno je nabrito in skompresirano, temelji na kitarah in melodičnih refrenih, dodatno podprtih z ‘bek vokali’. Forma sama je precej elementarna, saj nam ne prinaše veliko inovativnosti, definicija glasbe same pa je slaba, saj se veliko tega prekriva (govorimo o instrumentalnem delu), izriva drug drugega, kar poslušalca dela konfuznega in kaj kmalu lahko izgubi fokus. Besedila so vsakdanje mladostniška, sicer lepo vpeta v glasbo, posredovana direktno in tudi kletvice ne delujejo žaljivo.

Vsekakor favorit na plošči prva skladba Diskriminacija – malo zato, ker nam da iztočnico, kaj nas čaka v naslednjih štiridesetih minutah, malo pa zaradi svoje oblike, ki je zelo melodična, hkrati pa spominja na meni najbolj prebavljivo obliko punka s smeri zgoraj omenjenih Bad Religion!

Glasba je zapakirana v vsakdanji ovitek, ki sicer ni implementiran s kako novo idejo, všečno je, da do odjemalca njihove glasbe vzpostavi oseben odnos, ki dela sliko treh mladeničev, ki so v fazi ‘being riot’. Vsekakor izdelek, ki scene ne bo krojil, obenem pa je dobrodošel. Pohvale vreden entuziazem, ki nam govori, da ideje skupine Nčodnč niso usahle, in če jim bo uspelo plavati proti toku, lahko pričakujemo še kak podoben izdelek. Svetujem boljšo definicijo vsega ‘šundra’ v glasbi, saj bi mnoštvo informacij, s katerimi skušajo prodreti do poslušalcev, le tako prišel hitreje in s priporočeno pošto!

Dragan Babuder

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.